Obstaja več dejavnikov, ki jih povezujemo z nižjo koncentracijo. Stres je eden od njih in spomnim se obdobja, ki ga lahko poimenujem kar najbolj stresno obdobje svojega življenja. Takrat sem bila sicer prepričana, da je bil ta stres povezan z obilico dela, danes vem, da je šlo pravzaprav za to, da sem na vsak način želela kontrolirati stvari, ki so bile izven mojega nadzora. Tega se takrat nisem zavedala. To je bil razlog, da sem dobesedno v sekundi pozabila, kaj sem želela povedati ali narediti. Ob tem sem se resnično zamislila, saj sem verjela, da se takšna pozabljivost začne šele v poznih letih našega življenja, ne pa pri tridesetih, kolikor sem bila stara takrat.
Preko te izkušnje sem prišla do dragocene lekcije – na našo sposobnost koncentracije vplivata raven stresa v našem življenju in zadostna količina spanja ter počitka. Prvega sem imela več kot dovolj, drugega občutno premalo. Kako le ne, ko pa sem čas, ki bi ga lahko namenila počitku, namenjala ukvarjanju s stvarmi, glede katerih nisem mogla kaj dosti narediti. Prvi koraki k povečanju koncentracije so bili tako usmerjeni v iskanje načinov za zmanjšanje količine stresa, ki si ga povzročam v svojem življenju.
Začnimo meditirati in opustimo razmišljanje o vsem, glede česar ne moremo nič storiti
Ločevanje med pomembnim in nepomembnim ter med stvarmi, glede katerih lahko nekaj naredim, da jih spremenim, in tistimi, glede katerih ne morem nič, je bil prvi način, s katerim sem nekoliko zmanjšala količino stresa. Sledila je meditacija; različne raziskave so namreč pokazale, da redna meditacija zmanjša nivo stresa.
Eno takšnih je naredila dr. Sara Lazar, ameriška nevroznanstvenica, ki je raziskovala učinke meditacije in čuječnosti na človeške možgane. V raziskavi je sodelovalo 16 udeležencev, ki so 8 tednov v povprečju po 27 minut dnevno namenili meditaciji. Udeležencem so 14 dni pred začetkom raziskave naredili magnetno resonanco glave in tako pridobljene podatke primerjali s podatki, pridobljenimi s ponovno magnetno resonanco glave, opravljeno 8 tednov po redni meditaciji. Raziskava je pokazala, da redna meditacija zmanjša nivo stresa ter povzroči spremembo dela možganov, ki je odgovoren za spomin, samozavedanje, empatijo in stres. Magnetna resonance glave pred raziskavo in po njej je bila narejena tudi na udeležencih v kontrolni skupini, kjer pa sprememb na možganih niso opazili.
Poleg meditacije so koristne tudi druge tehnike, namenjene sproščanju, zapis o njih pa najdete tu.
Odstranimo motnje in pozabimo na večopravilnost
Pomemben dejavnik, ki vpliva na našo koncentracijo, so tudi aktivnosti, ki jih doživljamo kot motnje. To so lahko telefonski klici, različni opomniki, govorjenje oseb, ki so z nami v istem prostoru itd. Da bi te motnje nekoliko zmanjšali, si lahko pomagamo s t. i. tehniko pomodoro. Bistvo tehnike je v tem, da si določimo krajše časovne intervale, ki jih bomo namenili nemotenemu opravljanju dela, sledijo pa jim kratki premori.
Tako na primer 25 minut nemoteno opravljamo neko nalogo, v tem času stišamo telefon, se umaknemo v drug prostor oz. poiščemo načine, da nas med delom ne bo nič motilo, nato pa se lotimo zastavljenega opravila. Po preteku 25 minut naredimo pet minut premora, v katerem lahko vrnemo telefonske klice, odgovorimo na kratko elektronsko sporočilo ipd. S tem pravzaprav poskrbimo ne le za odstranitev motenj, temveč se tudi miselno pripravimo na to, da hkrati posvečamo pozornost le enemu opravilu.
Čeprav načeloma velja, da lahko nekaj časa prihranimo, če smo le sposobni večopravilnosti, pa to večinoma ne drži. Večopravilnost namreč zahteva porazdeljeno koncentracijo na več aktivnosti hkrati, zaradi česar pogosto za njihov zaključek potrebujemo več časa.
Za povečanje koncentracije tako lahko ogromno naredimo sami. V zapisu je naštetih le nekaj tistih predlogov, ki sem jih prepoznala kot najučinkovitejše. Vsekakor pa velja, da smo si ljudje med seboj različni, zato je pomembno, da raziskujemo in eksperimentiramo ter preko tega najdemo tiste načine, ki jih bomo vsak zase prepoznali kot najboljše.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.