Raziskovalci Inštituta za nutricistiko so pod drobnogled vzeli oglase za živila. V času, ko so bili pred ekrani najmlajši – otroci v starosti od štiri do devet let, jih je kar 96 odstotkov promoviralo nezdravo hrano, predvsem sladkarije, sladke pijače in piškote. Živa Korošec iz Inštituta za nutricionistiko je povedala: "V 12 mesecih je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Oglase za živila smo razvrstili glede na vrsto živil, ki jih oglašujejo, oglaševana živila pa smo dodatno ovrednotili tudi s posebnim sistemom za profiliranje živil, ki nam je omogočal razvrstitev živil med bolj ali manj zdrava. Takšno vrednotenje smo naredili z dvema različnima modeloma za profiliranje živil, med drugim tudi z modelom, razvitim s strani Svetovne zdravstvene organizacije - posebej za omejevanje oglaševanja živil otrokom."
Televizija je medij, ki privzgaja stil življenja, zato je pomembno, kakšne vsebine posredujemo otrokom. Še posebej vpliva na prehranske preference otrok, promocija nezdrave hrane pa je motilni dejavnik za privzgajanje zdravih prehranjevalnih navad. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Otroci zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočana, kar lahko pomembno vpliva na njihove prehranske izbire kasneje v življenju. Ugotovili smo, da so kar 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 odstotkov oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo. Ugotovili smo tudi, da je preko 90 odstotkov oglasov predstavljalo živila, proizvedena s strani tujih podjetij, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih kapacitet.«
Čeprav se je trend debelosti med otroci in mladostniki ustavil, je stanje še vedno zaskrbljujoče. V zadnjih dvajsetih letih se je delež otrok s prekomerno telesno težo podvojil. Otroci s prekomerno telesno težo imajo dokazano večje tveganje za debelost v odrasli dobi, s tem pa se povečujejo tudi tveganja za vrsto drugih nenalezljivih bolezni.
Predstavljeni rezultati so potrdili potrebo po ureditvi področja oglaševanja živil otrokom. Država Slovenija se ga je lotila lani in pripravila smernice, po katerih je predvidena popolna omejitev oglaševanja otrokom so na primer čokolada, bomboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, pa tudi sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila. Za oglaševanje nekaterih drugih skupin živil, na primer sveže in zamrznjene zelenjave in sadja, omejitve niso predvidene. Tako ureditev že poznajo nekatere države, na primer Velika Britanija, priporoča pa jo tudi SZO.
Viri:
International Journal of Public Health.
Inštitut za nutricistiko
SZO