Recimo jima Darko in Tatjana, saj se nočeta popolnoma razkriti.
»Tisti, ki naju poznajo, vedo, kdo sva,« sta mi z nasmehom povedala. »Za ostale je vseeno, pomembno je, da poveva najino izkušnjo in morda opogumiva še kakšno osamljeno osebo, da stori korak naprej,« sta dodala.
»Pred desetimi leti je bilo spoznavanje preko spleta še tabu tema. Tisti, ki so se spoznali na tak način, so bili drugačni, čudni. Danes je to nekaj povsem običajnega,« je komentiral Darko.
»Dolgo časa nisva povedala, tudi prijateljem ne, da sva se spoznala preko družabnega omrežja, saj bi naju vsi začudeno gledali,« je povedala Tatjana.
V tretje gre rado
Za mano je bila ločitev. Z možem sva šla narazen prijateljsko. Le vprašanje časa je bilo. Od rojstva sina sva živela ločeno življenje. On je bil službeno ves čas odsoten, jaz sem bila navajena živeti sama. Potem pa je menjal službo in ostajal več doma. Ugotovila sva, da sva si popolnoma različna in da ne moreva več biti skupaj.
Po ločitvi se mi je oddahnilo, nisem si mislila, da bom kdaj pogrešala moško družbo, da si bom še kdaj zaželela, da se z nekom prebudim v novo jutro. A to se je zgodilo. Začela sem pogrešati objeme, poljube, strast. Še več, ugotovila sem, da tega zares sploh še nisem doživela.
Brskala sem po spletu in naletela na družabno stran, kjer se je potrebno prijaviti in že nabiraš prijateljstva, se dogovarjaš za zmenke. Sprva sem le tipala, potem pa sem se spustila.
Prvega zmenka ne bom pozabila. Franci mu je bilo ime, nekaj let starejši od mene, za glavo manjši! Pa čeprav je trdil, da je velik skoraj dva metra. Dobro, to bi že nekako prenesla, toda, ko sva na prvem zmenku odšla na pijačo in prigrizek, mimogrede, povabil je on, sem morala jaz vse plačati! Potem sem izvedela še, da živi pri materi, ki mu kuha in pere. Hvala lepa. Tega ne potrebujem. Sem mu kar dala vedeti, da iz te moke ne bo kruha.
Drugi je bil Sergej. Privlačen moški. Skoraj preveč. Ves čas me je gledal naravnost v oči, čutila sem, kako prodira v moje misli. Ob koncu zmenka šla sva na čaj in sprehod in me je vprašal, če greva na seks k njemu ali k meni. Menil je, da je brez pomena zavlačevati. No, jaz nisem mislila tako. Sploh pa ne, ko mi je omenil, da ima rad svobodno vezo in več žensk naenkrat. Niti spraševala nisem, ali vse hkrati ali vsako posebej.
Skoraj sem obupala, da bom spoznala nekoga, ki bi imel podobne interese, ko sem naletela nanj. Darko je bil, po elektronskih pismih sodeč, enkraten človek. Moja sorodna duša. Nisem takoj šla na zmenek z njim, čeprav me je prosil. Želela sem ga bolje spoznati in se ne spet prehitro zaleteti. In rekla sem si, da če on ne bo pravi, odneham z iskanjem preko spleta.
Ko sva se dobila prvič, sem imela tremo. Skrbelo me je, da mu ne bom všeč, da bo on čuden, da bo spet nekaj narobe. Pa ni bilo. Že prvi zmenek je bil čudovit. Šla sva na sprehod, kupil mi je pečen kostanj, sedela sva na klopi in se pogovarjala. Bil je sproščen, zabaven, poln pozitivne energije.
Napisala sem mu telefonsko številko in čez nekaj dni me je poklical in povabil v hribe. Potem sva šla na bovling in v kino. Počasi sva pričela stopati po isti poti. Najprej kot prijatelja, šele čez nekaj meecev sva se prvič poljubila. Šele čez dve leti preselila v skupni dom.
Ni mi žal. Našla sem ga. Preko spleta. In svetujem vam, da ne obupate. Nekje je tisti pravi, ki čaka na vas.