Pa vendar je treba tudi ob vsem tem razmišljati trezno in videti tudi stvari, ki niso vedno najboljše. Nekaj teh razmišljanj bom skušala tu nanizati, je pa gotovo še veliko drugih, o katerih bi bilo morda tudi vredno govoriti.
Zdravljenje je veliko več kot to, kar lahko ponudi medicina. K zdravljenju spadajo tudi dobri odnosi, skrb za sočloveka, pa še veliko, veliko drugega. Vsega niti ne poznam, je pa gotovo veliko poti, kako lahko s skupnimi močmi pomagamo, da je bolniku bolje. Vse, kar pomaga, je dobro in je treba spoštovati. Moti pa me, kadar nekdo ponuja svojo metodo zdravljenja kot edino zveličavno, zaradi katere je treba opustiti vse drugo. Zelo me moti tudi takrat, ko mnogi služijo na račun bolnika. Na videz delajo mnogi iz čistega človekoljubja, v resnici pa gre za velik denar. Na račun bolnikov se da zelo dobro bogateti in mnogi to dejansko delajo. Tudi na račun tistih, ki so trenutno še zdravi, pa bodo naredili vse, dali zadnji denar, da ne bi zboleli.
Ko sem pripravljala to knjigo sem nekje prebrala misel znanega slovenskega profesorja nevrologa Jožeta Trontlja, s katero se popolnoma strinjam: «Toliko neumnih teorij o zdravem življenju kot danes še ni bilo nikoli. Del odgovornosti za to imajo mediji.« Seveda pa bi bili tudi mediji brez moči, če bi ljudje malo bolj razmišljali s svojo glavo. Ne samo na področju zdravja, tudi na mnogih drugih področjih.
Z zdravili je podobno tako, kot s hrano. Nekateri je imajo preveč, drugi spet stradajo. Mnogi, posebno stari ljudje, jemljejo vsak dan take kupe zdravil, da bi od njih lahko zbolel še mlad zdrav človek. Ljudje so se kar nekako navadili, da je za vsako težavo posebej treba imeti zdravilo. Za zdravnika je pogosto bolj enostavno, da jim zdravila predpiše, kot da bi se prepiral z njimi in morda pri tem sploh ne uspel. Upajmo, da bo kriza v zdravstvu pripomogla tudi k temu, da se bo z zdravili ravnalo bolj preudarno in bolj varčno. Ne samo v korist zavarovalnice, ampak tudi v dobro bolnikov.
Ob tem bi želela še dodati, da zdravljenje nikoli ne more potekati po nekem jasnem receptu. Postaviš pravo diagnozo, izbereš pravo zdravilo in uspeh mora biti tu. Človek je živo bitje, ki včasih odreagira malo drugače, kot piše v knjigi. V tem je tudi velik čar medicine. Opravka ima z živimi ljudmi, ki se ves čas spreminjajo, ki nas vedno znova presenečajo in nikoli ne moremo biti stoodstotno gotovi, kako bo bolezen potekalo. Kljub velikemu znanju.
Prispevek je iz knjige Samo, da bo zdravje, Metke Klevišar (Celjska Mohorjeva družba 2012)