E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

Starajmo se doma

V Sloveniji potrebuje oskrbo nad 50.000 starejših ljudi; okoli 18.000 jih je v domovih za stare ljudi, 6.000 jih prejema nekaj javne pomoči na domu, več kot 30.000 jih oskrbujejo domači: dobro polovico zakonci in hčerke, druge sinovi, snahe in vnuki, bratje, sestre in sosedje.
Naše in tuje raziskave kažejo veliko pripravljenost svojcev, da bi stare družinske člane oskrbovali doma. (Foto: www.123rf.com)
Naše in tuje raziskave kažejo veliko pripravljenost svojcev, da bi stare družinske člane oskrbovali doma. (Foto: www.123rf.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Svojci, ki oskrbujejo starejše družinske člane so večinoma tudi sami v zelo težavnem položaju: zakonci so tudi sami stari in pogosto bolni, hčere, ki oskrbujejo starše, so večinoma stare nad 50 let, zaposlene, skrbijo za svojo družino in neredko tudi za moževe starše.

Svojce, ki najmanj pet ur tedensko brezplačno skrbijo za svoje stare družinske člane,
imenujemo družinske oskrbovalce. Mednje štejemo tudi sosede, prijatelje, prostovoljce in druge neformalne in neplačane oskrbovalce na domu. Izraz družinski oskrbovalci (ang. family carers) se uveljavlja v Evropi zadnjih deset let, kar pove, da je bilo področje domače oskrbe starejših v politiki in stroki dolgo prezrto.

Kateri so glavni razlogi za domačo oskrbo starih ljudi?
Slovenske in tuje raziskave kažejo veliko pripravljenost svojcev, da bi svoje stare družinske člane oskrbovali doma. Najmočnejša razloga za to sta čustvena povezanost in doživljanje odgovornosti za bolne in onemogle družinske člane. Zadnje čase pa postajajo pomembni tudi ekonomski razlogi.

Zakaj je družinska oskrba pomembna za vsako državo?
Z naraščanjem deleža starih bolnih in onemoglih ljudi naraščajo javni zdravstveni in socialni stroški. Brez množične družinske in druge neformalne domače oskrbe bi se socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so bolni in stari ljudje. Četudi stroškov ne štejemo, je zadosten razlog za pomoč družinski oskrbi to, da želi skoraj vsak star človek ostati do konca življenja v domačem okolju, kjer je navajen na prostor, v njem se najbolje znajde in počuti. Če skupnost (občina, stroka) pomaga družinskim oskrbovalcem vsaj z nekaj znanja o oskrbi, negi in razumevanju starega onemoglega človeka, je družinska oskrba ne le lažja za oskrbovalce, ampak tudi najboljša in najcenejša možnost za skupnost. Tretji odločilni razlog za javno podporo družinskim oskrbovalcem pa je dejstvo, da s tem krepimo medgeneracijsko solidarnost, da v današnjih razmerah ne bi pojenjala. Kakovost sožitja v krajevni in širši skupnosti je namreč sorazmerna z razvitostjo solidarnosti v njej. Solidarnost pa se v ljudeh razvija in krepi samo ob konkretni skrbi za nemočne ljudi, zlasti otroke, bolne in stare ljudi.

Kakšno podporo potrebujejo družinski oskrbovalci?
Svojci bodo lahko dobro oskrbovali svoje onemogle družinske člane ob učinkoviti podpori sistema zdravstvenega in socialnega varstva in drugih podpornih servisov. Najbolj nujno in najcenejše pa je usposabljanje družinskih oskrbovalcev o negi in oskrbi, o razumevanju starostnih motenj (npr. demence) ter njihova medsebojna povezava – ko si izmenjajo dobre izkušnje in stiske, jim to daje največjo oporo.

Kako zmanjšati preobremenjenost žensk pri oskrbi starejših?
Preobremenjenost žensk je mogoče uspešno zmanjšati z enakomerno porazdelitvijo hišnih opravil in oskrbe starejših svojcev med družinske člane in s pomočjo javnih služb. Tudi začasno varstvo v domu za starejše ali v kaki drugi ustanovi, zaradi letnega oddiha ali službenih obveznosti, lahko olajša obremenjenost družinskih oskrbovalcev.

Kje in kako lahko dobijo družinski oskrbovalci znanje in oporo za svoje delo?
Na nacionalnem Inštitutu Antona Trstenjaka za področje staranja in sožitja med generacijami nudimo skupaj z lokalnimi strokovnjaki usposabljanje in oporo družinskim oskrbovalcem. Usposobili in povezali smo stotine svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev starih ljudi. Usposabljanje poteka v obliki tečaja, ki poteka 10 tednov po dve uri in pol (vedno isti dan in isto uro), nato se za tiste, ki to želijo, nadaljujejo mesečna srečanja po uro pol v krajevnem klubu svojcev pod vodstvom usposobljenih prostovoljcev. Klub svojcev nudi trajen prostor za izmenjavo dobrih izkušenj in za reševanje težav, ki jih prinaša domača oskrba.

Kakšna je vsebina in kako potekajo tečaji oskrbe starejšega svojca?
Tečaj poteka v skupini, ki ima od 15 do 25 udeležencev, zvrsti se 10 srečanj. Na tedenskih učnih srečanjih sodelujejo različni strokovnjaki (patronažna sestra, fizioterapevt, predstavnik Hospica ...); predstavljena so pomembnejša vprašanja domače oskrbe: razumevanje starosti in onemoglosti, komuniciranje z onemoglim svojcem – zlasti ko je težaven, skrb zase, da oskrbovalec ne oboli ali izgori, nega onemoglega, demenca, morebitni odhod svojca v dom za stare ljudi, umiranje in žalovanje. Dobra polovica vsakega srečanja je posvečena izmenjavi izkušenj prisotnih družinskih oskrbovalcev in reševanju njihovih konkretnih vprašanj. Tečajniki prejmejo tudi posebej za ta tečaj pripravljen priročnik Družinska oskrba starejšega svojca in praktično knjigo o domači negi.

Tečaji potekajo v vseh krajih v Sloveniji, kjer se za to odločijo. V Ljubljani poteka redno, vsako leto. Na Inštitutu si prizadevamo, da je tečaj za družinske oskrbovalce brezplačen ali čim cenejši – običajno krijejo le del stroškov literature v višini 25 EUR. Stroške tečaja plačajo naročniki ali donatorji. Nekaj tečajev sofinancira Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, za Ljubljančane tudi Mestna občina Ljubljana. V Ljubljani se bo nov tečaj oskrbe starejšega svojca začel konec novembra 2013. Prijavite se lahko do 20. novembra 2013 na tel. številko 01 43-39-301 ali po e-pošti info@inst-antonatrstenjaka.si.
.
Morda te zanima tudi:

Najboljši vaji proti bolečinam v hrbtu

V prispevku boste našli dve zelo učinkoviti vaji, ki va...

Prihaja menopavza? To morate vedeti

Vse več žensk tarna, da so utrujene in brez volje. K te...

Kaj moramo vedeti o staranju?

Vsi bomo nekoč stari. Staranje je neizogiben del življe...

Skrb za starejše: Smo (še) socialna država?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja na vse ve...

Težave s spominom? Poskusite naslednje

V starosti 85 let se z izgubo spomina in upadom miseln...

Kaj v resnici pomaga pri bolečinah v križu?

Kako težko je živeti z bolečinami v križu, vedo samo ti...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.