S staranjem se spreminjajo tudi možgani, ki se že po 20. letu začnejo krčiti. Od takrat naprej vsako desetletje izgubijo dva odstotka svoje teže in volumna. Večino možganskih celic sicer obdržimo, toda z leti se celice manjšajo in ustvarjajo vse manj povezav. Okrog 40. leta starosti se začne še uničevati mielinski ovoj, ki pomaga živcem prenašati sporočila po možganih.
Vse te spremembe seveda vplivajo na to, da začnejo stari možgani počasneje procesirati. Za matematične enačbe in dojemanje novih informacij potrebujemo več časa. Dlje traja, da izbrskamo določen spomin, kar vodi v vedno več situacij, ko imamo besedo na robu jezika ali pa se je sploh ne moremo spomniti. Naša pozornost je slabša, kar pomeni, da težje blokiramo motnje iz okolice in težje prehajamo med zastavljenimi nalogami. Toda …
Ustvarjalnost ostane nedotaknjena oziroma doživi porast
Vse te spremembe pa prav nič ne ubijajo oziroma zmanjšujejo naše ustvarjalnosti. Nasprotno – znanost celo dokazuje, da se človeški možgani hitro navadijo na spremembe, ki jih povzroči staranje.
Magnetna resonanca razkriva, da v srednjih letih ob reševanju težkega problema uporabljamo več predelov možganov kot v mladosti. S staranjem namreč razvijamo vse bolj bogate povezave, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje; še posebej s pomočjo pridobljenih izkušenj in znanja, ki jih imamo z leti vse več.
Naravna upočasnitev, ki nas doleti z leti, lahko torej prinese pravi porast ustvarjalne energije. Ko namreč nehamo hiteti (Kateri mlad človek pa ne hiti?), postane um bolj ustvarjalen. Psihologi to imenujejo »počasno mišljenje«, ki rojeva največ idej.
Poleg tega manjša izguba koncentracije, ki jo prinaša staranje, povzroči boljši pregled nad celoto. Informacije, ki bi se nam sicer zdele nepomembne, s pomočjo starih možganov lahko postanejo povod za ustvarjalni preboj in genialne ideje.
Po 60. letu smo bolj odprti za spremembe in revolucije
Čeprav starejše stereotipno dojemamo kot konzervativne in zaprte za novosti, znanost dokazuje, da to niti malo ne drži. Raziskave na eni strani sicer potrjujejo, da so ljudje v srednjih letih bolj nagnjeni k dosedanjemu stanju in oklepanju starih prepričanj, vse to pa se močno spremeni po 60. letu.
Okrog 60. rojstnega dne bi se naj spet bolj odprli spremembam in sprejemanju novih informacij, kar je prvi korak na poti do ustvarjalnosti. To znanstveno spoznanje utrjujejo tudi medicinska raziskovanja možganov. Ko se namreč mielinski ovoj začne uničevati, se živčne poti razrahljajo, kar omogoči boljši pretok idej.
»Na frontalnih inhibitorjih je manj ovir, tako da smo sposobni informacije povezovati na izviren in uporaben način. Ko opazimo porast človeške ustvarjalnosti v času upokojitve, ta ni povezana s tem, da imajo ljudje zdaj več časa; razlog tiči v drugačni organizaciji možganov,« v knjigi Bolj star, bolj živ pravi Rex Jung, profesor nevrokirurgije na Univerzi v Novi Mehiki.
Ne glede na to, kaj ustvarjate s svojimi superustvarjalnimi starimi možgani, pa je recept za ohranjanje zdravja možganov vedno enak: zdrava prehrana, dovolj spanca in gibanja ter izogibanje stresu.