Okužbe so pomemben in med ljudmi premalo poznan povzročitelj raka. K zaščiti pred nastankom teh rakov lahko pripomore cepljenje proti okužbi, če je to na voljo, tudi v času pandemije covid-19. Cepljenje pomembno doprinese k ciljem Državnega progama obvladovanja raka, organizatorji tedna pa izpostavljajo tudi pomen cepljenja proti COVID-19 pri onkoloških bolnikih za obvladovanje raka v času pandemije.
Slovenski teden boja proti raku že 38 let tradicionalno prireja Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI). V. d. generalne direktorice OI Andreja Uštar: »Tema letošnjega tedna je še kako pomembna in aktualna v tem težkem obdobju epidemije COVID-19. Ponosna sem, da OI neprekinjeno izvaja onkološko dejavnost od vsega začetka epidemije in se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem zaposlenim za opravljeno delo, bolnikom za sodelovanje ter tudi Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, da kljub epidemiji peljejo naprej vse svoje aktivnosti.«
Okužbe so pomemben, preprečljiv in med ljudmi premalo poznan povzročitelj raka
Dr. Urška Ivanuš, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku:»Globalno gledano okužbe povzročajo kar okrog 15 % vseh rakov, v razvitem svetu manj, okrog 7 %. Raki, povzročeni z okužbami, se v primerjavi z drugimi raki pogosteje pojavljajo pri mlajših in so posledica dolgotrajnih okužb. Sama okužba še ne pomeni raka, večina okuženih ne bo nikoli zbolela z rakom. Glavni povzročitelji so človeški papilomavirusi (HPV), virusi hepatitisa B (HBV) in C (HCV) ter bakterija Helicobacter pylori (HP). Spoznanje, da okužbe povzročajo raka, nam je prineslo povsem nove možnosti za preprečevanje raka – med drugim tudi z enim zgodovinsko najbolj učinkovitih in varnih javnozdravstvenih ukrepov, s cepljenjem proti okužbam s HBV in HPV. Cepljenje proti HPV bo omogočilo eliminirati prvega raka v svetu – rak materničnega vratu«.
Okužbam s HCV ali HBV lahko pripišemo okoli 75 % jetrnoceličnega raka, okužbam s HP okoli 90 % želodčnega raka (brez raka kardije) in okužbam s HPV skoraj 100 % raka materničnega vratu in okoli 25−90 % drugih rakov anogenitalnega področja pri obeh spolih in okoli 20 % rakov ustnega žrela, vključno s tonzilami in bazo jezika. Rak materničnega vratu v svetovnem merilu predstavlja 80 % vseh s HPV povezanih rakov.
Cepljenje pomembno doprinese k ciljem Državnega progama obvladovanja raka
Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., koordinator Državnega progama obvladovanja raka (DPOR):»DPOR, ki je leta 2020 praznoval deseto obletnico, naslavlja vsa področja obvladovanja raka, v sklopu primarne preventive tudi nalezljive bolezni, povezane z rakom. Na tem področju smo si zadali dva cilja: do konca leta 2021 zagotoviti vsaj 75-odstotno precepljenost deklic proti HPV in ohraniti visoko precepljenost proti hepatitisu B (okrog 90 odstotkov). Podatki NIJZ glede precepljenosti za šolsko leto 2019/2020 kažejo, da ciljev nismo v celoti dosegli, vendar je trenutno v pripravi nov strateški načrt DPOR za obdobje 2022–2026, v katerem bomo ohranili in nadgradili cilje s področja nalezljivih boleznih, povezanih z rakom. Pri tem bomo sledili usmeritvam Evropskega načrta za boj proti raku pri precepljenosti HPV; DPOR podpira čimprejšnjo uvedbo možnosti cepljenja proti HPV v Sloveniji tudi za dečke, hkrati pa podpira aktivnosti za seznanjanje o pomenu cepljenja v populaciji.«
Podatki NIJZ glede precepljenosti za šolsko leto 2019/2020 kažejo, da ciljev DPOR nismo v celoti dosegli: precepljenost proti okužbi s HPV pri deklicah je bila 58,5-%, precepljenost proti hepatitisu B je bila 79,9-%. Trend precepljenosti v šolskem letu 2019/2020 v primerjavi s predhodnimi šolskimi leti ni spodbuden, kar pa lahko v določeni meri zagotovo pripišemo epidemiji COVID-19. Precepljenost pri hepatitisu B je v primerjavi s predhodnimi leti upadla za okoli 8 odstotnih točk, pri HPV pa se je ustavil ugoden trend naraščanja precepljenosti iz predhodnih let.
S cepljenjem proti HBV in HPV preprečujemo raka
Mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., specialistka pediatrije:»Pomembno je, da imajo otroci in mladostniki tudi v času epidemije COVID-19 možnost preventivnih pregledov in cepljenja. Pediatri smo veseli, da je bil v letu 2020 Nacionalni program cepljenja proti nalezljivim boleznim prenovljen na način, da proti hepatitisu B cepimo dojenčke, in sicer s šest-valentnim cepivom, ki nudi sočasno zaščito proti šestim nalezljivim boleznim. Veseli nas tudi, da je Zdravstveni svet potrdil širitev Nacionalnega programa cepljenja z vključitvijo cepljenja proti okužbam s HPV tudi za dečke, ki bodo lahko brezplačno cepljeni v prihodnjem šolskem letu. Pediatri zagovarjamo stališče, da je cepljenje otrokova pravica. Otrok ima pravico, da je zaščiten pred boleznimi, ki nas v današnjem času še vedno ogrožajo. Raziskave kažejo, da kljub številnim nepreverjenim informacijam na spletu, ki krepijo predvsem dvom in ustvarjajo strah med ljudmi, zdravnikom in znanosti še vedno zaupa večina staršev.«
Cepljenje onkoloških bolnikov proti COVID-19 je pomembno za obvladovanje raka v času pandemije
Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana:»Onkologi se zavedamo, da so naši bolniki še posebej ranljivi za okužbo s COVID-19 in tudi potek koronavirusne bolezni. Poleg tega ima okužba s COVID-19 pri bolniku z rakom praviloma za posledico zamik ali prekinitev onkološkega zdravljenja, kar lahko vodi v slabši izid bolezni. Cepljenje je zato za naše bolnike ključnega pomena, onkologi ga priporočamo vsem, še posebej tistim, ki so za rakom zboleli v zadnjem letu. Takojšnje cepljenje še posebej svetujemo hemato-onkološkim bolnikom, ne glede na to, kdaj so zboleli, in bolnikom na kemoterapiji in imunoterapiji, bolnikom s pljučnim rakom na radikalnem obsevanju in nekaterim drugim, ki prejemajo zdravljenja, ki vplivajo na njihov imunski sistem. Prav tako je cepljenje izredno pomembno za zdravstvene delavce, ki delajo z onkološkimi bolniki, ter za svojce. S cepljenjem proti COVID-19 lahko zaščitimo bolnike z rakom, sebe in svoje bližnje in vsem nam omogočimo vrnitev v prej poznano svobodo.«
Teden boja proti raku
Zveza slovenskih društev za boj proti raku že vrsto let v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana v začetku marca prireja slovenski Teden boja proti raku. Gre za vrsto aktivnosti, ki laično javnost seznanjajo predvsem z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni. Več informacij: Zveza slovenskih društev za boj proti raku
Rak v Sloveniji
V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2017 za rakom na novo zbolelo že okrog 15.000 ljudi. Najpogostejši raki pri nas (rak kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojk) so leta 2017 predstavljali 60 % vseh ugotovljeni rakov. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Več informacij: Rak v Sloveniji 2020.