Regrat (spada v rod Taraxacum, kamor spada tudi solata) raste pri nas predvsem kot `divja zelenjava oziroma solata´ na travnikih. Zaradi vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.
Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Regrat je sicer vsestransko uporabna rastlina, saj so užitni tako listi, cvetovi in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek, (podobno kot korenina cikorije če jo zdrobimo in popražimo).
Regrat za zdrav obrok
Regrat je sicer vir vitamina C, vsebuje nekaj vitamina A in K ter minerale, predvsem veliko kalija, nekaj kalcija in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij (grenčine, fenolne spojine, flavonoidi ipd.) to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. V korenini je veliko inulina, ki je prebiotik in pomaga pri dobri prebavi, listi pa lahko delujejo diuretično.*
Kje ga nabiramo?
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih oziroma nekmetijskih površinah, pa tudi tam, kjer se ne `sprehajajo´ psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.
Malo nitratov
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave, predvsem pa od sončne svetlobe in hitrosti rasti te zelenjave, čim bolj počasi raste, tem manj je nitratov.
Nekaj idej in nasvetov za pripravo regrata
Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob in pri požiranju rahlo praska po grlu. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, pa tudi listi, ki jih nabiramo preden regrat cveti, so nekoliko mehkejši. Regrat lahko znatno omehčamo tudi z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo.
Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic običajnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo trdo kuhano vroče jajce.
Na Dolenjskem regrat poleg s kisom in soljo zabelijo tudi z ocvirki in/ali slanino. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši.
Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem.
Regratove liste lahko uporabimo kot `podlago´ na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir.
Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo ali krompir.
Uporabni so tudi mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe, lahko jih vložimo v kis.
Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico.
Vir: Sodobna fitoterapija, UL, Fakulteta za farmacijo.