Pozdravljeni!
Veljavni pravni red v Republiki Sloveniji posamezniku ne omogoča, da bi se pravno veljavno odpovedal svojim staršem oziroma drugim prednikom. Seveda pa je lahko odpoved staršem ali drugim prednikom dejanske narave (prekinitev stikov, komunikacije, ipd.).

Skrb o tem, da bi po očetovi smrti morali vračati denarno socialno pomoč, je odveč, saj se v primeru, ko je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji, do višine prejete pomoči, kar določa 128. člen zakona o dedovanju in si lahko bolj podrobno preberete v enem izmed mojih prejšnjih prispevkov.

Poenostavljeno povedano, v kolikor bo ob uvedbi dedovanja obstajala zapuščina, (se pravi da bo vaš oče kaj zapustil: nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, ipd.), se bo prvo poplačala država ali občina, odvisno, kdo je očetu izplačeval socialno pomoč, šele nato si boste lahko ostanek zapuščine razdelili ostali dediči.

Kar se pa tiče morebitnih dolgov, ki bi jih vaš oče ustvaril za časa življenja, pa velja sledeče. Vi kot njegova hči boste po uradni dolžnosti vabljeni na zapuščinsko obravnavo po vašem očetu (ob predpostavki, da bo oče imel ob smrti nepremično premoženje (hiša, stanovanje, parcele), v nasprotnem primeru se zapuščinska obravnava razpiše zgolj na predlog tistih, ki so upravičeni do dedovanja).

Da se izognete prehodu očetovih dolgov na vas, se morate na zapuščinski obravnavi odpovedati dediščini o vašem očetu. To storite na način, da ko vas bo zapuščinski sodnik vprašala "ali sprejmete dediščino po vašem očetu" vi na to vprašanje odgovorite negativno, se pravi z ne.

Pomembno pa je opozoriti, da odpoved dediščini ne more biti delna (npr. odpovem se samo dolgovom, denarna sredstva pa sprejemam) ali pogojna (npr. odpovem se dediščini, če se odpove tudi drug dedič). Ko se enkrat odpoveste dediščini, je takšna izjava tudi nepreklicna.

Z odpovedjo dediščini se tako odpoveste aktivi (zapustnikovo premoženje) kot tudi pasivi (zapustnikovi dolgovi) zapuščine. Odpoved dediščini pa velja tudi za vaše potomce, v kolikor ne izjavite, da se dediščini odpovedujete samo v svojem imenu.

Kot rečeno, je skrb o tem, da boste morali vračati očetove dolgove ter druge prejemke, ki jih slednji dobiva za časa svojega življenja, odveč. Institut odpovedi dediščine je v dedno pravni red vpeljan ravno z razlogom, da dediču omogoča odločitev, ali bo sprejel dediščino po zapustniku ali ne. V kolikor dedič sprejme dediščino, na sebe prevzame tudi odgovornost za zapustnikove dolgove (v kolikor jih je zapustnik ustvaril tekom življenja), v kolikor pa se dedič dediščini odpove, pa dolgovi kot tudi morebitno ostalo premoženje zapustnika ne preidejo na dediča.

Sebastjan Kuhar,
univ. dipl. pravnik

Luc sinergija d.o.o., pravno in davčno svetovanje