Življenje v tretjem življenjskem obdobju se običajno razlikuje od življenja v obdobju polne zaposlitve. Človek živi bolj umirjeno, zmanjšajo se mu telesne obremenitve, spremeni se delo, ki ga opravlja. Z leti se zmanjša tudi telesna dejavnost. Pri starostnikih se pogosteje pojavljajo tudi različna obolenja. Vse te spremembe v življenju pa vplivajo tudi na potrebe starostnika po hranilih in energiji. Potrebe po energiji se zmanjšajo, povečajo pa se potrebe po kakovostnih hranilih. Prehrana v starejšem obdobju mora biti zato sestavljena iz kakovostnih živil ter razbremenilna za prebavni in presnovni proces.
Zmanjša se potreba po beljakovinah, pomemben pa je vnos kakovostnih vlaknin (cca 30g dnevno), prav tako je pomemben delež kakovostnih maščob in pa večinski delež naj bi bili ogljikovi hidrati.
Največji delež v prehranski piramidi naj bi zavzemala polnovredna žita (rjavi riž, rdeči ali črni riž, ajda, proso, kvinoja, ješprenj ...), ki večinoma zadostijo tudi potrebi po beljakovinah, poleg tega, da so odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov, vsebujejo pa tudi veliko vitaminov in mineralov. Priporočljivo se je izogibati belemu rižu, makaronom, belemu kruhu, pecivu, sladkorju, idr. predelanim izdelkom, saj ti niso vir kakovostnih nutrientov. Priporočljivo se je izogibati tudi mlečnim izdelkom, saj je mleko največji povzročitelj alergij pri otrocih in odraslih, še posebej alergena sta mlečna beljakovina kazein in mlečni sladkor laktaza. Povzročalo naj bi črevesne krče, kolitis, prehlade, vnetje sinusov, dihalne bolezni, povezane z astmo, vneto grlo in osteoporozo.
Pomembno je v prehrano vključiti kakovostna rastlinska olja (laneno, sezamovo, kokosovo, bučno …), manj primerne so maščobe živalskega izvora zaradi vsebnosti nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Dnevno naj bo na jedilniku tudi sveže sadje in zelenjava (priporoča se vsaj 400 gramov sadja in/ali zelenjave), nekajkrat na teden pa tudi stročnice. Fižol, grah, leča, soja, bob in čičerika so beljakovinsko ogljikohidratna živila z veliko prehranskih vlaknin. So vir fitoestrogenov, ki ugodno vplivajo na gostoto kosti in imajo zaščitni učinek pred boleznimi srca in ožilja.
Petra Derenčini,
svetovalka za zdravo prehrano