Da bomo lažje razumeli manipulacijo in izsiljevanje, poglejmo najprej, kaj manipulacija sploh je. SSKJ piše, da je »preračunljivo dejanje z namenom doseči osebno korist«. Ustavimo se še ob besedi preračunljiv: »… ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist«.
Večkrat sem že zapisala, da pravzaprav vse, kar počnemo, delamo zato, ker v tem na zavedni ali nezavedni ravni prepoznamo korist. Vsa naša delovanja so torej usmerjena k temu, da bi skrbeli zase, da bi nam bilo dobro, da bi se dobro počutili, skratka, od tega, kar počnemo, želimo imeti neko korist. Le zakaj bi kdorkoli počel nekaj, v čemer ne vidi koristi?
Upoštevajoč zgornji definiciji bi torej lahko rekli, da smo vsi manipulativni in preračunljivi. Kajti tudi ko je na prvi pogled morda videti, da ne delujemo v svojo korist ali da delujemo proti sebi, kot radi rečemo, v resnici delujemo zase in v svojo korist.
Poglejmo primer ženske, ki verjame, da dela za družino – za otroke in moža – kuha, pere, lika, pospravlja itd. Dela zanje in v njihovo korist. Pa res ona nima nič od tega? Ali pa morda s tem sledi svoji predstavi dobre mame in žene ter tako skrbi za svoje dobro počutje, morda za občutek vrednosti in pravzaprav deluje v svojo korist? Že res, da imajo od njenega početja korist lahko tudi drugi, vendar to ni nujno. Poznamo namreč tudi primere, ko osebe v dejanjih drugih ne prepoznajo koristi, temveč le pretirano ustrežljivost.
Tako beseda manipulirati kot preračunljiv imata negativen prizvok, v resnici pa opisujeta nekaj, kar počnemo vsi ves čas – skrbimo zase in svoje dobro počutje.
Poglejmo še glagol izsiljevati. SSKJ ga definira kot »hoteti s silo priti do česa, s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove«.
Ne glede na to, kakšno silo nekdo uporabi, da bi me prisilil v nekaj, tega ne more storiti, če sem pripravljena sprejeti posledice, ki jih prinaša moje vztrajanje pri svojem. Ali nas lahko delodajalec prisili, da delamo nadurno delo? Lahko, če pristanemo na to, ker nas je strah negativnih posledic. Če pa smo jih pripravljeni sprejeti, nas ne more. Zakaj torej opravimo nadurno delo? Ker v tem prepoznamo korist – verjamemo namreč, da je to način, s katerim se bomo izognili nečemu neprijetnemu in izberemo »manjše zlo« ter opravimo nadurno delo, čeprav se morda pri tej odločitvi ne počutimo najbolje. Nas je delodajalec res izsiljeval? Je on tisti, ki lahko upravlja z nami in našim življenjem? Je, vendar le tako dolgo, dokler mi to dovolimo. Enako velja tudi v partnerstvu in številnih drugih situacijah.
Marsikomu je to razmišljanje težko sprejeti, saj se mora posameznik s tem odpovedati vlogi žrtve in prevzeti odgovornost za svoje življenje. Ne more več kriviti drugih za svoje odločitve in zato vztraja, da ga drugi izsiljujejo in z njim manipulirajo. Takoj ko smo pripravljeni sprejeti vse posledice svojega delovanja – tako tiste, ki jih prepoznavamo kot pozitivne, kot tiste, ki jih prepoznavamo kot negativne – ne more z nami nihče manipulirati ali nas izsiljevati. A ker se pogosto nismo pripravljeni soočiti s posledicami, za katere predvidevamo, da ne bodo dobre, ugodimo sogovorniku. Ne ker je ta manipuliral z nami ali nas kakorkoli izsiljeval, temveč ker smo se odločili, katere posledice so za nas bolj in katere manj sprejemljive ter v skladu s tem ustregli sogovornikovi prošnji oz. zahtevi. V tem, da mu ustrežemo, smo namreč prepoznali večjo osebno korist.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.