»Farmacevti, zaposleni v bolnišničnih lekarnah, so vedno bolj nepogrešljiv del zdravstvenega tima. Njihovo znanje je obsežno in njihov prispevek k obravnavi pacientov v bolnišnicah zelo pomemben. Večina si predstavlja, da magistri farmacije poskrbijo za zdravila, ki jih potrebuje bolnišnica. To drži. Njihove naloge so od nabave, pravilnega shranjevanja do distribucije na oddelke bolnišnic in klinik,« je izpostavila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Bolnišnice ne potrebujejo samo gotovih zdravil. Magistri farmacije izdelujejo galenska zdravila in magistralna zdravila, kjer je postopek izdelave lahko zelo zahteven. Magistralna zdravila, ki vsebujejo citostatike in druge nevarne snovi, izdelajo v posebnih komorah in pod posebnimi pogoji. »Zato se bolnišnični farmacevti, zlasti v večjih lekarnah, specializirajo in tudi subspecializirajo za določena področja. Tako imamo v bolnišnicah zaposlene specialiste iz oblikovanja zdravil, analitike in klinične farmacevte. Delo slednjih je v zadnjem času bolj prepoznano, saj so vključeni v zdravstvene time ne oddelkih in zadolženi za usklajevanje zdravljenja z zdravili. V procesu zdravljenja je to velik doprinos,« je dodala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Mag. Liljana Zwittnig Čop, mag. farm., spec., vodja Lekarne UKC Ljubljana, opisuje, da so zaradi pomanjkanja kadra na oddelkih v času epidemije bolnišnični farmacevti v lekarni UKC Ljubljana prevzeli tudi del priprave injekcijskih raztopin za covid-19 oddelke. »Na ta način razbremenjujemo negovalni kader, da sploh zmore delo na oddelkih. Opravljamo tudi klinično farmacevtske storitve, ki so v času epidemije bolj usmerjene v področje epidemije. Preskrba cepiva in pripomočkov za pripravo cepiva poteka preko lekarne. Slednja v kontroliranih pogojih pripravlja cepivo, in sicer v brizge, tako da cepiteljem na cepilnih mestih olajšamo delo, da cepljenje poteka čim bolj tekoče,« je dejala vodja lekarne UKC Ljubljana.
V Lekarniški zbornici Slovenije podpirajo cepljenje proti covidu-19 in menijo, da predstavlja najučinkovitejši ukrep za zaščito zdravja vseh, tako zdravstvenih delavcev kot tudi celotne populacije.
Med stroko je bilo sicer tudi veliko govora o šestem odmerku cepiva. V eni steklenički cepiva je namreč uradno pet odmerkov cepiva, vseeno pa naj bi količina zadostovala za šest. Vodja lekarne UKC Ljubljana pravi, da temu ni čisto tako: »Po matematičnem izračunu je takole: 0,45 mililitru cepiva v viali dodamo 1,8 mililitra fiziološke raztopine in dobimo 2,25 mililitra cepiva za uporabo, kar bi teoretično pomenilo več kot 7 odmerkov. Ampak kombinacija različnih standardnih brizg in igel ima relativno velik volumen mrtvega prostora in je zato z njimi nemogoče izvleči 6 odmerkov. Prav tako del vsebine ostane v sami viali. V lekarni UKCL smo določali volumen mrtvega prostora pri različnih kombinacijah brizg in igel ter ugotovili, da je volumen mrtvega prostora enak šestemu odmerku,« je izpostavila mag. Liljana Zwittnig Čop.
Šest odmerkov tudi v lekarni UKCL uspemo pridobiti z uporabo brizg z majhnim volumnov mrtvega prostora in z uporabo pravih igel. Že samo pri zamenjavi igel lahko pride do težav pri odmerjanju in ne moremo iz prav vseh vial pridobiti šestega odmerka.
Medtem je Pfizer na Evropsko agencijo za zdravila (EMA) vložil tudi spremembo, ki definira možnost šestega odmerka in na kakšen način ga lahko pridobimo. »Definirali so največji dovoljeni volumen mrtvega prostora pri kombinaciji brizge in igle, kar daje teoretično osnovo za pridobitev šestega odmerka cepiva iz ene viale. Z nabavo primernih LDS brizg z majhnim volumnom mrtvega prostora bi tako lahko pridobili iz posamezne viale 6 odmerkov,« je zaključila vodja lekarne UKC Ljubljana.