Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden pravi, da je eden izmed pomembnejših dejavnikov kakovosti življenja starejših v socialnovarstvenem zavodu prehrana. »Starejši, ki danes živijo dlje, imajo številna kronična obolenja in se hkrati zdravijo z različnimi zdravili, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehranjevanje. Zaradi naštetega prihaja do sprememb v apetitu, absorpciji in presnovi zaužite hrane, kar povečuje tveganje za podhranjenost. Na Srebrno nit se obračajo številni uporabniki domov in njihovi bližnji, ki ugotavljajo, da prehrana v domovih ni prilagojena potrebam starejših,« poudarja Marolt Medenova.
V domovi za ostarele potrebujemo prehransko podporo za starostnike
V društvu Srebrna nit menijo, da bi bilo potrebno tudi pri nas uvesti redne tedenske presejalne teste prehranske ogroženosti, na podlagi njihovih rezultatov pa bi morali za starostnike uvesti prilagojen prehranski načrt. »Del zdravstvenega tima v domu bo moral postati tudi klinični dietetik, ki bo poskrbel za uresničevanje ciljev prehranske podpore starostnika. Primerna prehrana starostnika je skupaj z načrtovano telesno aktivnostjo najboljša preventiva nastanka podhranjenosti ter razvoja krhkosti in kaheksije pri kroničnih boleznih,« pravi Marolt Medenova in dodaja, da študije EU kažejo, da je največ starostnikov, kar 60 odstotkov, beljakovinsko podhranjenih. Pri nas pa je ta problem močno podcenjen.
Pri starostnikih je prisotna tudi anoreksija
»Premalo je zdravstvenih strokovnjakov, ki so usposobljeni za prepoznavanje sprememb, ki se odvijajo v organizmu in metabolizmu s staranjem človeka ter kliničnih dietetikov, ki na osnovi individualne prehranske obravnave prilagodijo prehrano posameznikom. Pogosti so anoreksija (zavračanje hrane, pomanjkanje apetita), vnetja in senzorične motnje. Prisotna je disfagija (motnje požiranja), težave se pojavljajo tudi pri tvorbi inzulina, sintezi proteinov in maščob v telesu, kar se kaže v upadanju telesne mase. Predvsem pa vse otežene kognitivne sposobnosti vodijo v slabše prehranjevanje. Podhranjenost je lahko tudi posledica različnih starostnih obolenj,« poudarja Marolt Medenova.
Neprimerna prehrana v domovih
Prehrana v domovih za ostarele naj bi bila po rezultatih različnih študij neprimerna. Obroki vsebujejo preveč maščob, soli, sladkorjev in moke v omakah in juhah, jedilniki so nepravilno sestavljeni glede na potrebe starejših, praviloma ni dovolj usposobljenih oseb, ki bi se v DSO s tem ukvarjali.
»Kot opažajo raziskovalci, kar velja tudi za Slovenijo, osebje v domovih, ki je odgovorno za prehrano stanovalcev, nima dovolj znanja, jedilniki so prevečkrat nestrokovno sestavljeni, saj ne upoštevajo prehranske stroke; v primeru, da se naštetega zavedajo, jim spodleti pri izvajanju,« še opozarja predsednica društva Srebrna nit.