IDEJA ZA IZLET: Po poteh Soške fronte

Današnja ideja za izlet vas bo vodila po poteh Soške fronte ...
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu.
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu.
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu. Avstro-ogrski topovski položaji. Italijanska obrambna črta. Muzej v Sredipolju. Opomnik na Cerju. Spomenik v čast pehoti Toskanskim volkovom Spomenik v Sredipolju
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
28. julija leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začela se je prva svetovna vojna. Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front, saj sta v vojno vstopila nasprotujoča si bloka: na eni strani sile Osi (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija), na drugi strani pa Antanta (Francija, Velika Britanija in Rusija).
 
Italija je v prvem letu vojne kljub partnerstvu v trojni zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo ostala nevtralna. S podpisom Londonskega pakta med Italijo in Antanto je Italija izstopila iz te zveze in 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski.
 
Odprla se je jugozahodna fronta, dolga šeststo kilometrov, ki je potekala od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek Tirolske, Karnijskih Alp in Posočja do Jadranskega morja. Devetdeset kilometrov dolg odsek fronte, ki je potekal ob reki Soči od Rombona do Jadrana, je bila soška fronta.
 
Pri Autentici so se odločili, da ob stoletnici (ki je bila leta 2015) soške fronte pripravijo poseben izlet v spomin na boje in grozote, ki so se zgodile na soški fronti in sicer so se osredotočili na Kras. Na Krasu in ob spodnjem toku reke Soče so se namreč odvile ene od najbolj hudih bitk, kjer je svet manj gorat in je italijanska vojska predvidevala, da bo tu laže zlomila nasprotnikovo obrambo kot v goratem svetu.
 
Vojna, ki se je ob Soči končala oktobra 1917, je pustila veliko sledov. Spominska obeležja, kaverne, strelski jarki, utrdbe in pokopališča predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino. Spominja in opominja nas na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov. Vojno je bridko okusilo tudi civilno prebivalstvo krajev ob fronti. Ti spomeniki in obeležja dajejo prihodnjim rodovom možnost, da se poklonijo junakom in nas spominjajo na vse, ki so trpeli v času 1. svetovne vojne ter opominjajo, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbujajo vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj.
 
Izlet po poteh Soške fronte
 
Izlet poteka po krajih, ki še danes s svojimi spomeniki in opomniki spominjajo na boje na kraških planotah. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v prvi svetovni vojni, na Krasu kjer je primanjkovalo vode naj bi vojaki pili celo lastni urin. Prva bitka na Soški fronti se je odvila prav tu, ko je italijanska vojska poleg tolminskega in goriškega mostišča želela zavzeti še zahodni rob kraške planote. Odločila se je za udar proti doberdobski planoti. Toda v bitki so le s težavo osvojili vznožje kraške planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu. Italijansko letalstvo je med drugim bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Branilci so obranili Fajtji hrib. Italijani so sicer v treh bitkah prodrli za 3 do 4 kilometre na petkilometrskem pasu, toda prodor v Trst se jim ni posrečil.

Na »Izletu po poteh Soške fronte« boste obiskali kraje, ki so tesno povezani z boji na tem delu Krasa. Sprehodili se boste skozi muzej na prostem ter si ogledali zbirko predmetov iz 1. svetovne vojne. Nekaj posebnega je mogočen spomenik - pokopališče, ki se razprostira čez celoten grič nad Sredipoljem. Tu je pokopanih več kot 100.000 padlih na soški fronti. Ogledali si boste avstro-ogrske topovske položaje nad Gradiščico, ki so branili dostop do Gorice. Po okusnem kraškem kosilu ob kapljici terana si boste pogledali zanimivo muzejsko zbirko na Cerju, kjer stoji spomenik braniteljem slovenske domovine. Popoldne se boste zapeljali skozi Doberdob - »slovenskih fantov grob« v Tržič in si ogledali, kje so potekali italijanski obrambni položaji. Pred odhodom proti domu se boste ustavili še pri izviru reke Timave v Štivanu, pri tamkajšnji cerkvi in prisluhnili njeni tragični zgodbi v povezavi s soško fronto.

Za zaključek vas pustim ob branju slovenske narodne pesmi, avtorja Zorka Prelovca:

Oj Doberdob, oj Doberdob,
slovenskih fantov grob.

Kjer smo kri prelivali
za svobodo domovine,
kjer smo jih pokopali,
slovenske fante.

Oj Doberdob, slovenski grob!
Oj Doberdob, slovenski grob!

 
Fotografije: Autentica, Google
Povzeto po viru: http://www.potmiru.si/
Še več najdete tukaj.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

HIGHLANDER letos z novim izzivom za vse, ki si želijo spremembe

Dogodek I feel Slovenia HIGHLANDER Kamnik-Savinja Alps ...

Seznam za spomladansko čiščenje: kaj vse očistiti, česar pozimi niste

Ko se narava prebudi, sončni žarki osvetlijo tudi kotič...

Preverite, kakšna je vaša biološka starost!

Biološka starost je prava starost. Ta se včasih bistven...

Ko se žile mašijo

V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja doleti nenadn...

Ali veste, da lahko nekatere bolezni razberete iz svojih rok?

Pogosto slišimo, da je obraz ogledalo zdravja. Ampak ni...

Pripravite se na poletje: 5 lahkih in hranljivih obrokov za pomladno razstrupljanje

Pomlad je idealen čas za nežno razstrupljanje telesa in...

To so nagrajenci nagradne igre Elotrans Reload

Preverite, kateri so nagrajenci nagradne igre za prehra...

Udobje in varnost s pravo izbiro pripomočkov za stomo

Življenje s stomo prinaša številne izzive, tako fizične...

Ko se presežki hrane iz trgovin spremenijo v okusne obroke

Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi s kruhom, sadjem in ...

Kako zmanjšati utrujenost oči pri dolgotrajnem gledanju v zaslon

Dolgotrajna uporaba digitalnih naprav, kot so računalni...

Prebavne težave po prazničnih pojedinah – kako si pomagati?

Prazniki so čas obilja, druženja in uživanja v hrani. A...

Katere dokumente moramo vedno hraniti?

Ali imate v predalu kup računov, pogodb, dokumentov, po...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2025 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.