IDEJA ZA IZLET: Po poteh Soške fronte

Današnja ideja za izlet vas bo vodila po poteh Soške fronte ...
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu.
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu.
Izvir Timave pri cerkvi v Štivanu. Avstro-ogrski topovski položaji. Italijanska obrambna črta. Muzej v Sredipolju. Opomnik na Cerju. Spomenik v čast pehoti Toskanskim volkovom Spomenik v Sredipolju
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
28. julija leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začela se je prva svetovna vojna. Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front, saj sta v vojno vstopila nasprotujoča si bloka: na eni strani sile Osi (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija), na drugi strani pa Antanta (Francija, Velika Britanija in Rusija).
 
Italija je v prvem letu vojne kljub partnerstvu v trojni zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo ostala nevtralna. S podpisom Londonskega pakta med Italijo in Antanto je Italija izstopila iz te zveze in 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski.
 
Odprla se je jugozahodna fronta, dolga šeststo kilometrov, ki je potekala od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek Tirolske, Karnijskih Alp in Posočja do Jadranskega morja. Devetdeset kilometrov dolg odsek fronte, ki je potekal ob reki Soči od Rombona do Jadrana, je bila soška fronta.
 
Pri Autentici so se odločili, da ob stoletnici (ki je bila leta 2015) soške fronte pripravijo poseben izlet v spomin na boje in grozote, ki so se zgodile na soški fronti in sicer so se osredotočili na Kras. Na Krasu in ob spodnjem toku reke Soče so se namreč odvile ene od najbolj hudih bitk, kjer je svet manj gorat in je italijanska vojska predvidevala, da bo tu laže zlomila nasprotnikovo obrambo kot v goratem svetu.
 
Vojna, ki se je ob Soči končala oktobra 1917, je pustila veliko sledov. Spominska obeležja, kaverne, strelski jarki, utrdbe in pokopališča predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino. Spominja in opominja nas na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov. Vojno je bridko okusilo tudi civilno prebivalstvo krajev ob fronti. Ti spomeniki in obeležja dajejo prihodnjim rodovom možnost, da se poklonijo junakom in nas spominjajo na vse, ki so trpeli v času 1. svetovne vojne ter opominjajo, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbujajo vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj.
 
Izlet po poteh Soške fronte
 
Izlet poteka po krajih, ki še danes s svojimi spomeniki in opomniki spominjajo na boje na kraških planotah. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v prvi svetovni vojni, na Krasu kjer je primanjkovalo vode naj bi vojaki pili celo lastni urin. Prva bitka na Soški fronti se je odvila prav tu, ko je italijanska vojska poleg tolminskega in goriškega mostišča želela zavzeti še zahodni rob kraške planote. Odločila se je za udar proti doberdobski planoti. Toda v bitki so le s težavo osvojili vznožje kraške planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu. Italijansko letalstvo je med drugim bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Branilci so obranili Fajtji hrib. Italijani so sicer v treh bitkah prodrli za 3 do 4 kilometre na petkilometrskem pasu, toda prodor v Trst se jim ni posrečil.

Na »Izletu po poteh Soške fronte« boste obiskali kraje, ki so tesno povezani z boji na tem delu Krasa. Sprehodili se boste skozi muzej na prostem ter si ogledali zbirko predmetov iz 1. svetovne vojne. Nekaj posebnega je mogočen spomenik - pokopališče, ki se razprostira čez celoten grič nad Sredipoljem. Tu je pokopanih več kot 100.000 padlih na soški fronti. Ogledali si boste avstro-ogrske topovske položaje nad Gradiščico, ki so branili dostop do Gorice. Po okusnem kraškem kosilu ob kapljici terana si boste pogledali zanimivo muzejsko zbirko na Cerju, kjer stoji spomenik braniteljem slovenske domovine. Popoldne se boste zapeljali skozi Doberdob - »slovenskih fantov grob« v Tržič in si ogledali, kje so potekali italijanski obrambni položaji. Pred odhodom proti domu se boste ustavili še pri izviru reke Timave v Štivanu, pri tamkajšnji cerkvi in prisluhnili njeni tragični zgodbi v povezavi s soško fronto.

Za zaključek vas pustim ob branju slovenske narodne pesmi, avtorja Zorka Prelovca:

Oj Doberdob, oj Doberdob,
slovenskih fantov grob.

Kjer smo kri prelivali
za svobodo domovine,
kjer smo jih pokopali,
slovenske fante.

Oj Doberdob, slovenski grob!
Oj Doberdob, slovenski grob!

 
Fotografije: Autentica, Google
Povzeto po viru: http://www.potmiru.si/
Še več najdete tukaj.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Portorož 1905: Kulturno-gastronomski sprehod skozi zgodovino Portoroža

14. septembra bodo v Portorožu obudili zgodovinski utri...

Prihaja največji festival za starejše v Evropi! Festival za 3. življenjsko obdobje

Obiščite največji dogodek za starejše v Evropi že 23. F...

Kapadokija - vrhunec Turčije

Obisk Kapadokije in ogled obreda plešočih dervišev v Gö...

Martinovanje v Ljubljani. Vabljeni na že 21. Ljubljansko vinsko pot

Ob času, ko mošt dozori v vino, bo naše glavno mesto po...

Vabljeni V ZOO Ljubljana na praznovanje Svetovnega dne živali

Konec tedna, v petek, 4. oktobra, bodo tudi v ZOO Ljubl...

3 TOP ideje za vikend izlet

Kam za vikend? To so tri odlične ideje, kam se lahko od...

Srebrna nit opozarja: Poletna vročina in skrb za starejše

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost vse pole...

Ideje za čudovite jesenske izlete

Kar dobro smo že zakorakali v jesen, listje se je obarv...

Kakšna je popolna zimska oprema za gore?

Na obisk zimskih gora se je potrebno pozorno in temelji...

Zdravje po 50. letu: Kaj se dogaja s telesom in kako ga lahko podpremo?

Po 50. letu se telo sooča s številnimi spremembami, ki ...

Osamljenost ruši obrambne moči imunskega sistema

Vse več raziskav kaže, da osamljenost zelo negativno vp...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.