O aterosklerozi smo se pogovarjali z zdravnico Marto Dobnikar, dr. med., ki vodi ambulanto splošne družinske medicine v Ljubljani.
Že takoj na začetku je povedala, da je ateroskleroza kronična bolezen, pri kateri se v notranjosti žil kopičijo maščobe, holesterol, kalcij in druge snovi, kar vodi do nastanka oblog oziroma plakov. Žile se zato zožijo, kar povzroča manjšanje pretoka krvi do telesnih organov in organskih sistemov.
K razvoju ateroskleroze poleg povišanega holesterola prispevajo še:
- visok krvni tlak, ki lahko povzroči poškodbe žil in pospeši kopičenje maščobnih oblog v žilah;
- sladkorna bolezen, ker povišana raven glukoze v krvi lahko poškoduje stene arterij;
- kajenje, ker nikotin in drugi strupi v cigaretah poškodujejo notranjo plast arterij in zato pospešijo proces ateroskleroze;
- telesna nedejavnost, saj pomanjkanje gibanja prispeva k debelosti in drugim kroničnim boleznim (povišanemu holesterolu, diabetesu in krvnemu tlaku);
- dolgotrajen stres in premalo gibanja skupaj vplivata tudi na krvni tlak in druge dejavnike tveganja: povišan holesterol in sladkor v krvi.
Preberite tudi: Kako ublažiti krčne žile z eteričnimi olji?
Brazgotinjenje žil
»Zdrave arterije so prožne in gladke. S staranjem in slabimi navadami pa se njihova stena zadebeli, v njih se kopičijo maščobe in razrašča vezivo, kar lahko ponekod privede do zožitev, ki ovirajo pretok krvi. In to je ateroskleroza,« je nadaljevala in še enkrat poudarila, da je glavni krivec oženja in brazgotinjenja žilnih sten holesterol.
»Zaradi njega nastanejo na žilah večje ali manjše obloge (ateromi, plaki, lehe). Na tako spremenjene žile se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali popolnoma zapre. Zato posamezni organi in organski sistemi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje.«
Zaradi ateroskleroze lahko pride do oženja srčnih žil. To se kaže pogosto kot bolečina v prsih ali zasoplost ob telesnem naporu, kasneje pa lahko tudi v mirovanju, kar je resen znak, da bolnik potrebuje čimprejšnji zdravniški pregled, saj lahko ob neukrepanju pride do odmrtja dela srčne mišice ali celo smrti.
Zaradi oženja možganskih žil imajo bolniki navadno težave z govorom, gibanjem, delno izgubo vida, nenadno lokalno paralizo. Če pride do možganske kapi, bolnik lahko umre ali postane nepokreten ali dobi žilno demenco, kar močno poslabša kakovost življenja. Zaradi oženja žil spodnjih okončin pa imajo bolniki bolečine v nogah med hojo, mrzle noge zaradi slabšega pretoka krvi, dobijo razjede na nogah in celo gangreno (odmrtje tkiva) itd.
Ateroskleroza lahko povzroči tudi težave z ledvicami ter še druga ogrožujoča stanja – odvisno od mesta in stopnje poškodbe žil.
Dobre in slabe maščobe
Glavni vzrok za bolezen je predvsem povišan holesterol. Zdravnica pojasni, da je to naravna maščoba oziroma voskasta snov, ki jo vsi potrebujemo za nastajanje novih celic, obnavljanje živcev in proizvodnjo hormonov. »Hkrati pa je lahko tudi smrtonosen, če ga je v krvi preveč.«
Če človek, ki ima zvišane vrednosti holesterola in drugih krvnih maščob v krvi, če še kadi, pretirava z alkoholom, se nezdravo prehranjuje (premastno, preslano, presladko in preveč), se premalo ali nič ne giba, ima previsoko telesno težo ter živi stresno, potem je kandidat za aterosklerozo.
»Normalna vrednost celokupnega holesterola v krvi je pri odraslem zdravem človeku do 5 mmol/l. Pri tistih, ki so že razvili aterosklerozo, pa so zaželene vrednosti še bistveno nižje. Posebej pri teh zdravniki vedno določajo še tako imenovani slabi holesterol (LDL), kjer je meja za zdrave 3,0 mmol/l, za zelo ogrožene bolnike, ki so že preboleli srčno-žilni dogodek, tj. srčno ali možgansko kap, pa 1,4 mmol/l. Za tako imenovani dobri holesterol (HDL) so zaželene vrednosti nad 1,4 mmol/l. Vrednosti za ženske oziroma moške se le za malenkost razlikujejo.
Kako zmanjšati holesterol?
Dr. Marta Dobnikar pravi: »Prva ukrepa sta sprememba življenjskega sloga iz nezdravega v zdravega ter opustitev kajenja. Če se na ta način raven holesterola v enem letu ne zmanjša, predpišemo zdravila za zniževanje holesterola v krvi, ki jih je treba jemati – tako kot zdravila za zniževanje krvnega tlaka – do konca življenja. Ob tem pa še vedno živeti zdravo.«
Preberite tudi: 9 živil, ki krepijo srce in preprečujejo aterosklerozo
In kje je največ slabih, nasičenih maščob?
»V vseh maščobah živalskega izvora, vseh vrstah mesa, predelanih mesnih izdelkih, drobovini in tudi v polnomastnem mleku in mlečnih izdelkih z veliko maščobe (maslu, smetani, sirih, skuti).« Poudari, da moramo omejiti porabo nasičenih maščob tako, da z njimi ne zaužijemo več kot desetih odstotkov dnevnih energetskih potreb.
»Dobre maščobe so v olivnem, repičnem, koruznem in sončničnem olju, različnih oreščkih in avokadu, tudi v mehkih margarinah, ribjem olju in mastnih morskih ribah (skušah, lososu, sardinah) itd. Vse te maščobe celo ščitijo pred aterosklerozo, vendar jih je treba kljub temu uživati v zmernih količinah. Svetuje, da v mesu vso vidno maščobo odstranimo, dvakrat tedensko jemo ribe in hrano pripravljamo tako, da maščob ne pregrevamo pri visokih temperaturah. »Med različnimi vrstami mesa je najbolj zdrava perutnina, najmanj pa svinjina. Tudi drobovina ne spada med zdravo prehrano.«
Svetuje še, da rastlinskih olj ne segrevamo pri visokih temperaturah, ker se tako njihova kemična sestava spremeni in v spremenjeni obliki niso več zaščitna. »Olja dodamo hrani, ko je že kuhana, tako da izboljšamo okus, ali pa jih uporabljamo hladna.« Ocvrto hrano odsvetuje. »Če že ne moremo brez nje, jo jejmo samo enkrat mesečno in jo dobro odcedimo, odvečno olje pa popivnajmo.«
Bolje preprečevati kot zdraviti
»Tudi debelost lahko zveča raven nevarnega holesterola LDL in trigliceridov ter zmanjša raven zaščitnega holesterola HDL v krvi.« Pomembno je, da vsak človek vzdržuje čim idealnejšo telesno težo. In dodaja, kar je malo znano: »Ne samo izrazita debelost, že manjši odstopi od idealne teže v prekomerno telesno težo so zlasti pri mladih in ljudeh srednjih let povezani z večjo ogroženostjo za aterosklerozo.«
Alkohol deluje varovalno, če človek spije na primer kozarec vina na dan pri obroku. »Če ga spijemo več ali celo preveč, okvari jetra, srčno mišico, povečuje raven trigliceridov v krvi in pri ljudeh, ki so nagnjeni k zvišanemu krvnemu tlaku, povzroča povečanje le-tega. Zato naj velja pri pitju alkohola velika zmernost.«
Sploh pa je, kot je sogovornica že poudarila, nevarno kajenje, saj cigarete poleg nikotina vsebujejo še več kot sto nevarnih snovi, ki se nalagajo v žilah in pljučih.Ko zdravnik ugotovi, da ima bolnik aterosklerozo, mu bo svetoval ustrezno prehrano z manj nasičenih maščob, s čimer se bo zmanjšalo nadaljnje nastajanje žilnih oblog.
Kdor ima previsok krvni tlak in holesterol, ga mora manjšati tudi s hujšanjem, redno telesno aktivnostjo, kadilci morajo opustiti kajenje, sladkorni bolniki nadzorovati sladkor.
Preberite tudi: Kaj se dogaja v telesu po prenehanju kajenja?
Nobeno zdravilo ne more popolnoma pozdraviti ateroskleroze. »Vsebnost holesterola v krvi pa vendarle zmanjšujejo tako imenovani statini, še zlasti škodljivi holesterol LDL, in sicer tudi do 60 odstotkov,« nadaljuje in pove, da statini izboljšujejo še prožnost žil, zavirajo raztrganje aterosklerotičnih leh ter tako zmanjšujejo celokupno umrljivost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov. Treba jih je jemati redno in praviloma do konca življenja.
»Res pa je, da statini lahko v redkih primerih povzročajo bolečine v mišicah in sklepih. Takrat predpišemo bolniku drugo vrsto zdravil.« Žilne stene je mogoče očistiti tudi kirurško. »Če čiščenje ni uspešno, v oslabljene žile vstavijo žilne opornice ali s kirurškim posegom napravijo obvode. Še vedno pa je bolje preprečevati kot zdraviti,« svetuje Marta Dobnikar.
Če se želite izogniti boleznim srca in ožilja
- Nehajte kaditi!
- Izogibajte se mastni hrani, jejte čim več sadja in zelenjave in ne pretiravajte s soljo.
- Pri alkoholu bodite zelo zmerni.
- Zmanjšajte telesno težo, če ste pretežki.
- Vsaj trikrat tedensko bodite telesno aktivni po 20 minut.· Nadzorujte krvni tlak, sladkor in holesterol.
- Živite umirjeno in ne razburjajte se za vsako malenkost.
- Po napornem delu si vzemite čas tudi za počitek.
Neva Železnik in družinska zdravnica Marta Dobnikar, revija Vzajemnost, november 2024