Trenutno družbeno dogajanje, ki ga ni moč spregledati: dogajanje okrog zbiranja denarja za prepotrebno zdravljenje Krisa. Novička na Siol.net ponedeljek, 30.9.2019: »Ne le 2,3 milijona evrov, Slovenija je za Krisa do zdaj zbrala 3,4 milijona evrov!« Zgodba o zbiranju denarja za revolucionarno zdravilo za malega Krisa, kjer smo Slovenci znova dokazali, da smo srčni, sočutni ljudje, ki znamo stopiti skupaj in pomagati drug drugemu. Vse lepo in pravljično. Pa vendarle, mi ne da miru dejstvo, da je v Sloveniji ogromno podobnih krutih stisk posameznikov, ki se ne znajo, morejo ali nočejo izpostavljati.
Prav je, da smo za trenutek Slovenci ponosni na ta dejanja. Ampak ali je to res dovolj? Ne moremo prezreti izjav predstavnikov odgovornih državnih institucij, ki se izmikajo odgovornosti z izjavami: »Dobrodelno zbiranje sredstev za Krisovo zdravljenje v ZDA je sicer odprlo vprašanje, zakaj stroškov zdravljenja ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da starši pri njih niso vložili nobene vloge za zdravljenje v tujini ali za nabavo zdravila v tujini, verjetno zato, ker jim tega niso predlagali ležeči slovenski zdravniki«. Kris je do sedaj za zdravljenje prejemal zdravilo Spinraza in kot so še pojasnili na ZZZS, je bilo to zdravilo pri Krisu "zelo uspešno, saj ni le zavrlo bolezni, temveč je prišlo do bistvenega izboljšanja«. Krivda je seveda na strani staršev, saj niso izpolnili vloge za zdravljenje v tujini ali za nabavo zdravila v tujini, v nasprotnem primeru bi bilo seveda že za vse poskrbljeno. Mislim, da je vsakršen komentar odveč. Kdaj bomo Slovenci opravili svojo družbeno vlogo in dolžnost, kdaj bomo tako srčni, sočutni in odločni ter stopili skupaj in na volitvah »kaznovali« odgovorne? Kdaj bodo odgovorni ljudje ob statusne simbole?
Zaskrbljujoči so podatki, da je vsako leto več trpečih in ponižanih starejših, ki ne morejo več skrbeti zase in si plačati oskrbe. Več kot desetletje se navkljub takšni statistiki ni zgradil niti en dom za starejše. Tudi tu je slovenska vlada v celoti odpovedala. Koliko domov za starostnike, koliko izobraževanj in operacij bi lahko plačali, če ne bi odgovorni s tako lahkoto odpisovali dolgov zloglasnih »tajkunov« – ultra kapitalistov, ki seveda naivno slovensko javnost znova in znova prepričujejo, da so t.i. skromni »levičarji«. Žal smo Slovenci le navijači in ne odgovorni volivci. Vsake štiri leta gremo navijati za svoje, eni za leve, drugi za desne. Napake tistih, za katere navijamo, se pri zvestih navijačih pač odpuščajo, zato pozitivnih sprememb seveda ne more biti.
Zaskrbljujoča je tudi družbena stratifikacija na področju izobraževanja. Zaradi vse več privatnih in plačljivih izobraževanj, si nižji in srednji sloj skoraj ne more plačevati šolnin, zato je vertikalna gibljivost vse manjša.
No, pa smo tam, na začetku. To, uspešno zbiranje denarja, bi lahko ocenila tudi kot le pokoro naroda, ki bo nekoga od mnogih sicer rešila najhujšega, vsi ostali v deželi naši, pa bodo še vedno v milosti oziroma nemilosti nedelujočega družbenega sistema in socialnega kapitala.
Založba Primus podarja lepo knjižno nagrado!
Radi pišete? Napišite nam zgodbo, lep dogodek, svoje razmišljanje, pošljite nam kolumno in če bo objavljena, boste prejeli lepo knjigo, ki jo podarja založba Primus.
Kolumno nam lahko pošljete na elektronski naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom - za sredino kolumno.