Seveda je še kako pomembno, da se znamo opravičiti, če česa nismo naredili tako, kot bi bilo prav. Nihče od nas ni popoln, vsak od nas dela napake, večje ali manjše. Izredno pomembno je, da to spoznamo in se zanje tudi opravičimo. To ni vedno lahko, je pa nujno, če hočemo kot ljudje ob vsem, kar doživljamo, rasti. Včasih spoznamo kakšno napako šele veliko pozneje in tudi takrat je prav, da se temu človeku, proti kateremu se takrat nismo vedli dobro, opravičimo. Morda šele leta pozneje. To lahko ljudi tudi zbližuje. Za ljudi, ki živijo tesneje skupaj, na primer v družin, je pomembno, da se znamo drug drugemu opravičiti sproti. Tako se laže izognemo ponavljanju teh napak, pa tudi drug drugemu damo čutiti, da si prizadevamo za naše dobro sobivanje, ki naj bi kljub napakam postajalo vedno boljše. Opravičiti se je treba tudi otroku, ki se potem od staršev uči, kako pomembno je, ds se človek zna opravičiti.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.