Kako dolgo že omogočate stanovalcem, da ob sprejemu pripeljejo hišnega ljubljenčka?
Veliko let smo v Domu upokojencev Ptuj zavzemali stališče, da si stanovalci ob sprejemu po lastni želji in ob izpolnitvi osnovnih pogojev lahko vzamejo s seboj tudi lastno žival oziroma hišnega ljubljenčka. Tako je še danes v enotah nekaj takih živali.
V enoti Žabjak ima ena stanovalka muco, ki jo je prinesla s seboj ob sprejemu v Dom decembra 2023. Stanovalka se ne bi odločila za sprejem, če ji ne bi omogočili te možnosti. Vodja enote Žabjak je povedala: »V enoti imamo dve živali, in sicer Đonija, za katerega skrbi njegova lastnica, in domskega muca Oskarja. V domovih za starejše se običajno odločimo za manjše, prijazne živali, kot so mačke, psi ali celo ptice, ki so preproste za nego in prijetne družabnice. Pomembno je, da živali niso preveč zahtevne za oskrbo. V enoti nismo imeli pomislekov o posvojitvi muca Oskarja, ko njegova lastnica ni mogla več skrbeti zanj. Svoje mesto je dobil v prostorih delovne terapije, ki jih je sprejel za svoj dom.
Muc Oskar, Vir: Dom upokojencev Ptuj
Skrbi za našega muca v enoti posvečamo veliko pozornost in je zelo pomembna, saj prisotnost živali pripomore k izboljšanju duševnega in fizičnega zdravja stanovalcev. Zaposleni in stanovalci skrbijo za redno hranjenje živali, čiščenje njegovih bivalnih prostorov in zagotavljanje potrebščin, kot so igrače, ter vse, kar potrebujejo za dobro počutje. Ena izmed najpomembnejših nalog je omogočiti stanovalcem, da preživijo čas z živalmi. To vključuje božanje mačka ali pa preprosto opazovanje, kar pripomore k zmanjšanju stresa, tesnobe in osamljenosti stanovalcev. Posebno pozornost tudi posvečamo, da rednim obiskom veterinarja, kot so cepljenja in druga zdravstvena oskrba, ki so ključni za ohranjanje dobrega zdravja živali. To zagotavlja, da so tudi stanovalci zaščiteni pred morebitnimi boleznimi, ki bi se lahko prenašale z živalmi.«
Preberite tudi: Domači ljubljenčki v domovih za starejše: ali pozitivni učinki odtehtajo izzive?
V enoti Juršinci imata zakonca svojega kužka. Zanj skrbita v celoti, za prehrano, gibanje in drugo. Socialna delavka enote Juršinci je zapisala: »Naša stanovalca imata v sobi psičko po imenu Nera. Psička je prišla v Dom ob sprejemu. Pred sprejemom sta povedala, da jima veliko pomeni to, da je psička z njima, kot je bila tudi doma že vrsto let, in da si ne predstavljata vsakdanjika brez njune Nere. Stanovalka sama poskrbi za žival in rada pove, da ji psička daje motivacijo za sprehode, gibanje. Tudi drugi stanovalci in zaposleni so z veseljem sprejeli Nero in jo radi pocrkljajo.« Vodja enote Juršinci je prav tako poročala, da imajo v enoti domsko muco z imenom Tačka.
V drugih enotah trenutno stanovalci nimajo lastnih živali. So pa imeli že psičke, muce, kanarčke in papagaje.
Psička Nera, Vir: Dom upokojencev Ptuj
Od marca 2024 stanovalcem ne omogočamo več te možnosti, saj v vseh enotah doma zagotavljamo prisotnost domskih živali.
Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi?
K tej odločitvi nas je spodbudilo dogajanje v enoti Muretinci, ko se je pred davnimi leti v enoto samoiniciativno priselila potepuška psička, ki se ni dala odgnati, ker so jo nekateri stanovalci že takrat lepo sprejeli in na skrivaj hranili. Nosili so ji ostanke svojih obrokov, zelo neopazno, ven za ogrado enote. Ker se je to dogajalo več tednov, kljub opozorilom, naj tega ne počnejo, ker psička ne bo nikamor odšla, so s hranjenjem nadaljevali. Eden ji je začel že zbijati leseno hiško, ki jo bo varovala pred vremenskimi neprilikami. Uporabil je les odpadnih lesenih gajb.
Preberite tudi: Kako vam domači ljubljenček lahko spremeni življenje v zlatih letih?
Nato smo strokovni delavci Doma skupaj z vodstvom takrat sprejeli odločitev, da psičko posvojimo in ji dovolimo sobivanje v enoti, ki je na podeželju in ji kuža prav paše. Stanovalci so bili zelo veseli, z zaposlenimi pa se je bilo treba še večkrat pogovoriti. Psička pa nas je kaj kmalu zelo presenetila: skotila je tri mladičke in takoj se je postavilo vprašanje, kam z njimi. Enega so posvojili v enoti Ptuj, drugega v enoti Juršinci, tretjega pa je vzela v oskrbo ena od zaposlenih. V enoto Ptuj je odšla psička Pika, o kateri je bil v Domu posnet krajši filmček z naslovom Pikina zgodba. Mladiček, ki je odšel v enoto Juršinci, se tam ni prilagodil, zato smo ga dali v nadaljnjo posvojitev na kmetijo v bližnji okolici enote na željo svojke, majhne deklice, ki ga je že pred tem zvesto obiskovala, ko je prihajala v enoto na obiske.
Kakšni so pogoji za stanovalce, ki želijo imeti ljubljenčka pri sebi?
Pogojev trenutno ni, ker te možnosti ne ponujamo, bili pa so takšni, da je stanovalec lahko sam poskrbel za potrebe živali (hrana, sprehod, higiena, veterinar, varnost…) in bivanje v enoposteljni sobi. Prav zato imamo v vseh enotah nekaj živali, ki jim na nek način nadomestijo željo po lastnih in so jim na voljo vsak dan, ne le ob obiskih terapevtskih živali, kot je to danes moderno.
Kdo je odgovoren za veterinarsko oskrbo in prehrano živali?
Stanovalec in svojci poskrbijo za nakup prehrane, peska in za veterinarsko oskrbo živali, ki bivajo v sobah stanovalcev in so njihova last. Za domske živali poskrbi Dom. Stanovalci in zaposleni se vključujejo v skrb za živali.
Preberite tudi: Kaj nas o staranju (na)učijo živali?
Ali sodelujete s kakšnimi organizacijami ali prostovoljci pri oskrbi teh živali?
Živali oskrbujejo stanovalci ob pomoči zaposlenih kot prosto časovne aktivnosti. Odgovornost za oskrbo nosimo zaposleni, ki stanovalce spodbujamo, da se pri oskrbi pridružijo oziroma jo sčasoma prevzamejo. Največ stanovalcev, ki skrbi za živali, je vključenih v Posebno obliko varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami in so ljudje, ki imajo težave v duševnem razvoju ali z zdravjem.
Kako je nastal program z živalmi v enoti Muretinci?
Zaradi vsega zgoraj povedanega je nastal program oziroma pozitivno razmišljanje o možnem sobivanju živali v domu. Da so živali v Domu, je sprejel stališče strokovni svet Doma, ki je predvidel, da morajo biti živali ustrezno veterinarsko pregledane in spremljane. Zaposleni smo pozorni na morebitne nepredvidene zaplete, ki jih sproti rešujemo.
V enoti Muretinci živali bivajo v namensko zgrajenem hlevčku. Izhod imajo v park, ki je v celoti ograjen z zeleno ograjo. Zajčki imajo svoj zajčnik, ribice so v ribniku in akvariju. Muca in pes spita v domskih prostorih in imata prost izhod v zunanji del parka. Kozica, kokoške in zajček bivajo v ogradi, ki je del parka in je bila dobro sprejeta s strani vseh: stanovalcev, svojcev in zaposlenih.
Zajček Fenek, Vir: Dom upokojencev Ptuj
Stanovalci imajo tako priložnost in prednost, ker živali živijo v Domu, so jim na razpolago, kadarkoli jih potrebujejo, so zanje razpoloženi in si želijo stika z njimi. Poleg tega, da imajo lahko pogoste samoiniciativne stike z živalmi, jim zaposleni omogočamo pogosto usmerjanje pozornosti na določeno žival, tako da se o njej pogovarjamo, obujamo spomine na njihove živali, jo opisujemo, jo opazujemo in pogosto tudi božamo. Živali najdemo občasno tudi same pot do stanovalca v sobi, odnesemo pa jih tudi k nepomičnim stanovalcem, ki z nasmehom in rahlo iztegnjeno dlanjo takoj pokažejo zadovoljstvo. Cilj programa je zagotovo omogočanje zadovoljstva večine stanovalcev.
Kakšne so vaše izkušnje glede vpliva hišnih ljubljenčkov na dobrobit stanovalcev? Ste opazili izboljšanje počutja pri tistih, ki imajo pri sebi žival?
Stanovalci, ki imajo radi živali in imajo svojo žival v svoji sobi, zagotovo povedo pozitivne vplive, ki jim jih živali omogočajo. Prav zaradi teh pozitivnih učinkov smo se v Domu odločili, da imamo svoje živali za vse stanovalce, ki si želijo še stikov z njimi, pa zanje ne zmorejo več skrbeti.
Starejšim ljudem živali nudijo socialno interakcijo, izboljšujejo njihovo koncentracijo ter jim prinašajo zadovoljstvo in pomiritev. Ljudje se ob odhodu v Dom težko ločijo tudi od svojih živali. Marsikomu so te predstavljale edino družbo in hkrati obveznost v dnevu. Vedno bolj se uveljavlja miselnost, da je treba v okolja, kot so bolnišnice in domovi, vnesti čim več elementov, ki so prisotni v domačem. To pozitivno vpliva na počutje, hitrejšo prilagoditev, vključitev v novo okolje in posledično tudi na zdravje.
Preberite tudi: Hišni ljubljenček ščiti pred depresijo
Raziskave se pokazale, da so stanovalci v tistih domovih, kjer so prisotne živali, manj napeti in zmedeni, veliko več je socialnega vedenja, zmanjšalo pa se je tudi število utrujenosti in depresij. Živali imajo zmožnost navdihniti in motivirati ljudi, da se lotijo konstruktivnih aktivnosti, ki se jih drugače ne bi, hkrati pa so zadovoljene še potrebe po nežnosti in naklonjenosti. V nekem smislu predstavljajo nadomestne negovalce in tudi prijatelje. Starejši ljudje se v družbi živali razživijo, saj čutijo, kako se jim žival sproščeno približa, in uživajo njeno pozornost. Zavedajo se, da lahko tudi sami osrečijo žival.
Pujsek Pipi, Vir: Dom upokojencev Ptuj
Kako ta možnost vpliva na stanovalce, ki sami nimajo živali – ali so kakršnekoli težave ali pozitivni učinki?
Res je z živalmi tudi dodatno delo, dodatna skrb za zaposlene, je pa veliko več pozitivnega za stanovalce, saj jim olajša sam prihod v Dom, pa tudi kasneje pogosto spremeni vsakdanjik. Zato menimo, da bi se aktivnosti in posledično tudi aktivnosti z živalmi lahko uvrstile v vsakdan stanovalcev vseh domov. Živali lahko zaposleni vsakodnevno vključimo v različne programe. Stanovalcem in njihovim svojcem ob prihodu v Dom, ob vključitvi v program institucionalnega varstva, pred sprejemom povemo, da v enoti bivajo tudi živali. Do sedaj še nikogar niso odvrnile, da se zaradi tega ne bi odločil za sprejem.
Zaposleni opažamo pozitivne učinke, ki jih dosegamo s to obliko aktivnosti. Izboljšuje se fina motorika in ravnotežje pri stoji na fizični ravni. Na mentalni ravni se poveča medsebojna komunikacija med stanovalci, povečana je pozornost, kot sta poslušanje in vztrajanje pri nalogi. Razvijajo se sprostitvene in razvedrilne spretnosti. Izboljšana je samopodoba. Zmanjšuje se strah in zaskrbljenost in osamljenost. Na izobraževalni ravni se povečuje besedni zaklad in krepita dolgoročni in kratkoročni spomin, kar je izrednega pomena za stanovalce z demenco. Na motivacijski ravni so prav tako pozitivni učinki od večje pripravljenosti k sodelovanju, izboljšanja medsebojne interakcije in povečanja gibanja.
Več svojcev prihaja na obiske z živalmi stanovalcev, ki so jih imeli doma pred prihodom v Dom. To stanovalcem veliko pomeni, saj sami zanje ne zmorejo skrbeti, a so še vedno to njihove živali, s katerimi ohranjajo stik.
Kako stanovalci doživljajo sobivanje z njimi?
Stanovalci so vse živali lepo sprejeli. Nekateri ene, drugi druge, nekateri pa tudi nobene; tisti se z njimi ne ukvarjajo, se jim ne približujejo. Takih k živalim tudi ne usmerjamo, saj imajo pravico do tega, prav tako pa tudi zaposleni. Stanovalci doživljajo sobivanje z živalmi kot zelo pozitivno izkušnjo, kar prinaša številne koristi za njihovo duševno in fizično zdravje. Mnogi starejši ljudje v domovih za upokojence doživljajo občutek osamljenosti. Prisotnost živali lahko to občutje ublaži, saj živali ponujajo brezpogojno družbo in se stanovalcem zdi, da imajo nekoga, ki jih potrebuje. Veliko je tudi stanovalcev, ki so v domovih za starejše zaradi zdravstvenih težav ali gibljivosti in se ob prisotnosti živali počutijo bolj varne.
Na splošno so živali v domovih za starejše pomemben vir čustvene podpore, ki pomaga stanovalcem doživljati večjo kakovost življenja in boljše počutje.