Možganska kap je postala urgentno stanje, ki ga obravnava visoko specializiran zdravstveni tim, kar sta prepoznali tudi slovenska stroka in zdravstvena politika. Veliko naporov je bilo vloženih v izboljšanje prepoznavanja znakov možganske kapi med prebivalstvom, kar je ključno za čim hitrejšo zdravniško oskrbo. Velik del slovenske populacije tako že pozna akronim »GROM« (govor, roka, obraz, minuta), ki opisuje tri poglavitne simptome ob nastopu možganske kapi in kar najkrajši čas, ki je potreben pri njeni obravnavi.
Po pojavu simptomov možganske kapi je ključno, da bolniki ali svojci kar najhitreje pokličejo reševalno službo in tako omogočijo hitro akcijo, kajti »čas so možgani«. Po zaprtju možganske žile je sprva – po nekaj minutah – področje nepopravljivo okvarjenih možganov relativno majhno, vendar se to področje hitro povečuje. K sreči imamo sedaj na voljo zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka – trombolizo in mehansko odstranjevanje strdka iz žile, ki omogočata odpravo nevroloških simptomov in s tem trajne invalidnosti pri številnih pacientih. Bolnik mora prejeti trombolizo največ 4,5 h po začetku simptomov, kasneje je okvara možganov že nepovratna. Kratko časovno okno in sorazmerno maloštevilni strokovnjaki, ki znajo to bolezen zdraviti, predstavljajo velik izziv za organizacijo oskrbe teh bolnikov.
Na Nevrološki kliniki v Ljubljani sledijo najnovejšim dognanjem na področju zdravljenja ishemične možganske kapi in imajo rezultate, ki so podobni ali celo boljši od tujih centrov. Pri nas je delež tromboliz že dosegel 27 % vseh ishemičnih možganskih kapi, čas (srednja vrednost) od prihoda pacienta v UKC Ljubljana do trombolize pa je že dosegla vrednosti (38 minut), boljše od tujih objavljenih rezultatov: Minneapolis leta 2017 – 43 min, Avstrija leta 2013 – 48 min in celotna ZDA leta 2014 – 59 min. Pri odločitvah glede trombolize našim zdravnikom pomagajo najsodobnejše metode računalniške tomografije, računalniško tomografske angiografije in računalniške tomografije pretoka krvi. Prav tako je pacientom na voljo mehansko odstranjevanje krvnih strdkov, in to 24 ur dnevno, vse dni v letu, kar lahko ponudijo le redki centri v svetu.
Nevrološka klinika je dobila tudi nalogo, da omogoči dostopnost do trombolitičnega zdravljenja vsem slovenskim pacientom, ne glede na mesto, kjer jih možganska kap doleti. V ta namen je v letu 2014 znotraj Nevrološke klinike pričela delovati služba »Telekap«, ki s pomočjo sodobne telekomunikacijske tehnologije omogoča stalno dostopnost konzultacije vaskularnega nevrologa zdravnikom v 12 partnerskih bolnišnicah, ki so vključene v mrežo. V tej službi deluje 11 naših najbolj usposobljenih vaskularnih nevrologov, ki se vsakodnevno srečujejo z diagnostiko in zdravljenjem akutne ishemične možganske kapi, tako na bolniškem oddelku, kot tudi v urgentni službi. Z uporabo Telekapi lahko vaskularni nevrolog prek video telemetrije klinično pregleda pacienta, pregleda njegovo slikovno diagnostiko in jo skupaj z izvidom lokalnega radiologa upošteva pri svoji odločitvi glede izvedbe trombolitičnega zdravljenja ali mehanskega odstranjevanja krvnega strdka. Telekap je nepogrešljiva predvsem tam in v delu dneva, ko v slovenskih bolnišnicah, vključenih v mrežo, ni na voljo nevrologa in še posebej ne izkušenega vaskularnega nevrologa. V sistemu Telekap se hitro večajo število mesečnih obravnav (z 22 v letu 2014 na 76 v letu 2017), obravnavanih ishemičnih možganskih kapi (s 15 na 45) in tromboliz (z 8 na 17). Povprečni časi obravnave pacientov v partnerskih bolnišnicah se trenutno gibljejo okoli 65 min, kar je boljše od objavljenih multicentričnih rezultatov iz jugovzhodnih ZDA (74 min) in nekoliko slabše od najboljših svetovnih centrov v Minneapolisu (54 min) in na Bavarskem (40 min). Slednja centra pa sta svoje čase dosegla s skrbno načrtovanimi usmerjenimi akcijami – pred tem je bil npr. čas v sistemu »TEMPiS« na Bavarskem 80 min!
Zdravljenje akutne možganske kapi v UKC Ljubljana in v partnerskih bolnišnicah, vključenih v sistem Telekap, je torej dobro vpeljano, hitro in učinkovito. Na tem področju so vodilni v regiji. Gre pa za zelo kompleksno in organizacijsko zahtevno področje, na katerem priložnosti za izboljšave ne bo zmanjkalo. Še veliko bo potrebno storiti na področju izobraževanja prebivalstva ter izobraževanja zdravnikov in ostalega medicinskega osebja vključenega v sistem Telekap. Poiskati bo potrebno načine, kako zdravnike v partnerskih bolnišnicah spodbuditi, da možnosti konzultacije vaskularnega nevrologa ne odrečejo prav nobenemu pacientu, ki bi mu lahko pomagala. Prav tako bo potrebno številčno okrepiti službo interventne nevroradiologije, ki je trenutno kadrovsko podhranjena in le s skrajnimi napori zagotavlja 24-urno mehansko odstranjevanje krvnih strdkov.