Evergreen, kot so opero označili v Teatru Verdi, je triumf doživel že ob krstni izvedbi leta 1842 v milanski Scali, in danes velja za eno najbolj znanih in popularnih Verdijevih del. V Trstu so jo prvič izvedli že leta 1843.
Nabucco je tretja opera Giuseppeja Verdija, ki je nastala po libretu Temistocleja Solera, postavljena pa je na območje med Jeruzalemom in Babilonijo v letu 586 pr. n. št. Pravijo, da je ob krstni izvedbi 9. marca 1842. leta doživela enega največjih zmagoslavij v operni zgodovini, Verdi pa je postal eden najpomembnejših opernih ustvarjalcev tistega in vseh časov. »S to opero se je dejansko začela moja kariera,« je nekoč izjavil.
Govori o vojni med izraelskim in asirskim kraljestvom – slednjega vodi kralj Nabucco – ki se konča z zasužnjenjem Izraelcev. V vojno med ljudstvi so vpletene tudi osebne drame, kot so ljubezenska zgodba med Nabuccovo hčerko Feneno in nečakom izraelskega kralja Izmaelom, kar ni po godu drugi Nabuccovi hčerki Abigaili, Nabuccova norost ter zgodba o boju za oblast in rivalstvom med sestrama. A konec je srečen, zmaga pravica, sanje o svobodi se izpolnijo.
Nabucco je prava glasbena freska, v kateri se izmenjujejo solisti in zbor. Najbolj znan je zagotovo zborovski nastop Splavaj, misel (Va' pensiero) v izvedbi zbora sužnjev, nekoč neuradna himna domoljubnega gibanja v Italiji.
»A Nabucco ni le Va' pensiero,« pravi Stefano Poda, režiser nove postavitve v Trstu, kjer so Nabucca prvič videli januarja leta 1843, do današnjih dni pa je bilo več kot 160 njenih uprizoritev. Poda se podpisuje tudi pod scenografijo, kostumografijo in osvetlitvijo. Za slednjo pravi, da bo poskrbela za izjemno plastično dojemanje predstave in polno vizij. »V Nabucca so zlite tako zgodba ljudstev iz preteklosti kot zgodbe posameznikov, ki so danes še kako aktualne. Gre za univerzalne in brezčasne zgodbe, v katerih se lahko prepoznajo vsi. In prav to mi je bil izziv – ustvariti novo zgodbo, v kateri se bo našel vsakdo iz publike, zgodbo, ki jo bo postavil v svoj čas in v svoje izkušnje.«
Podijeva ustvarjalnost vedno omogoča različne interpretacije, saj je njegova pripoved dvojna, v njej se namreč sedanjost sreča s spomini iz preteklosti. Njegove predstave so sodobne in vizionarske.
»Tale postavitev ni tradicionalna,« dodaja režiser Stefano Poda. »Ne govori zgodbe o usodi Izraelcev ne o holokavstvu ne o nacistih in uniformah. V to zgodbo spadajo današnji emigranti in vse skupine ljudi, ki so preganjane in ki morajo zapustiti svoje domove in se podrediti drugim. Iz tega vidika je naša zgodba prav strašljivo aktualna.« Aktualnost dodatno poudarja scenografija, na kateri izstopajo vrste trupel, ki visijo s stropa. Strašljiv občutek, ki presega tradicionalne uprizoritve Nabucca.
Opero v štirih dejanjih bo dirigiral Giampaolo Bisanti, zelo uspešen italijanski dirigent. V vlogi Nabucca nastopata Devid Cecconi in Sergio Bologna, kot Abigaila Dimitra Theodossiou, ki velja za izjemno interpretko Verdijevih del, in Tiziana Caruso, Fenena je Marina Comparato. Izmael je Mikheil Sheshaberidze, Zaharija pa Ernesto Morillo oziroma Michail Ryssov. Sodelujeta zbor in orkester Fundacija Opernega gledališča Giuseppe Verdi.
Premiera opere Nabucco bo v operno-baletni hiši v Trstu v četrtek, 29. januarja, ob 20.30.
Ponovitve bodo 31. januarja (ob 20.30) ter 1. (ob 16.00), 6. (ob 20.30), 7. (ob 16.00) in 8. februarja (ob 16.00).