V nedeljo zvečer, sta sedela v dnevni. O neprijetnem dogodku skoraj nista spregovorila, je pa visel nad njima ves vikend.
»Jutri navsezgodaj bom stopil do njega,« je povedal Tomaž.
»In če bo vztrajal pri svojem,« je vprašala Melita.
»Potem bom dal odpoved,« je mirno povedal.
»Tomaž, tako si garal,« je zastokala Melita, še vedno upala, da so vse skupaj le trapaste nočne sanje.
»Niti pomislil ne bi,« je odkimal z glavo Tomaž.
»Ne bi mogla,« je dodala še Melita. »Čeprav bi se za tvojo službo odpovedala marsičemu, tega ne bi bila sposobna narediti!«
»Ne smeva več premišljevati o tem,« je zaključil Tomaž.
Vso noč sta objeta ležala, premišljevala. Skoraj nista zatisnila očesa.
V ponedeljek zjutraj jo je napadla Darja: »Nič mi ne javiš! Ves konec tedna sem premišljevala, kako si se imela. Govori! Kakšna je bila jahta? Je ta Leon samski? Ima bogato opremljeno jahto?«
Melita jo je pogledala z rdečimi očmi in rahlo odkimala.
»Melita? O, moj bog, obupno izgledaš,« si je Darja pokrila usta z roko.
»Povej mi kaj novega,« je odvrnila Melita. Sedla je na svoj stol in se zastrmela skozi okno. Nekaj časa je med njima vlada tišina.
»Leon bi povišal Tomaža, dal bi mu vse, če bi jaz teden dni spala z njim,« ji je na kratko povedala.
Darja je z odprtimi usti strmela vanjo. »Saj ne morem verjeti!«
»Tudi jaz ne. Tomaž bo danes govoril z njim,« je povedala Melita.
»In, če si ne bo premislil,« je počasi vprašala Darja.
»Bo dal odpoved,« je prikimala Melita.
Ves dopoldan sta govorili le o tem, ne ena ne druga se ni mogla zbrati in pričeti z delom.
Po koncu službe sta odhajali proti domu.
»Karkoli že bo, držim pesti za vaju,« ji je rekla Darja spodbudno in jo objela.
»Hvala,« je prikimala Melita in se odpravila proti domu.
Doma je naletela na presenečenje. Tomaž je že bil doma. Sedel je v dnevni sobi, poslušal je radio in počasi srkal viski.
»Tomaž,« je rekla Melita in s strahom sedla zraven njega.
»Konec je,« ji je povedal.
»Si dal odpoved,« je vprašala, v želodcu jo je zabolelo.
Tomaž je prikimal in strmel predse. Objela ga je, molčala je.
»Sedaj greva spet od začetka,« je povedal.
»Dobil boš boljšo službo. Leon bi kmalu videl, kaj je izgubil,« ga je tolažila.
»Če ti povem po resnici, se mi je oddahnilo. Iz tedna v teden je bilo bolj naporno. Leon mi je le olajšal življenje,« je pričel Tomaž.
»Čez čas se bova temu le še smejala,« je dodala Melita in kimala.
»Prav imaš, tako kot vedno,« se je nasmehnil in jo poljubil.
Imel je zlato ženo, vedel je, da jima bo uspelo…