Ni domov za ostarele, čakalne vrste so predolge, novih domov pa država ne gradi. Prav tako se nemočno počutijo tudi mnogi, ki imajo v družini osebo z demenco in za katero ne morejo več skrbeti. Oskrba za bolnike za demenco pa je za mnoge predraga in si je niti ne morejo privoščiti. Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja o kadrovski krizi, ki vse bolj ogroža delovanje domov za starejše, na drugi strani pa se Civilna iniciativa Za upokojence gre, trudi za izboljšanje gmotnega položaja.
Kadrovska kriza ogroža delovanje domov za starejše
Domovi za starejše se zaradi številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest soočajo s kadrovsko krizo, ki ponekod že ogroža izvajanje storitev. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojni ministrstvi večkrat pozvala k sprejetju nujnih ukrepov za reševanje kadrovskih težav, s katerimi bi zaposlitev v domu za starejše postala privlačnejša, vendar doslej brez uspeha.
»Znašli smo se v nezavidljivem položaju, ko imamo na eni strani približno 10.000 starostnikov, ki čakajo na prosto posteljo v domu, na drugi pa zavode, kjer se lahko hitro zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja delavcev prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti. »Delovna mesta v domovih so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe. Ti se zato raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja, ki še dodatno zaostruje pomanjkanje zmogljivosti na področju skrbi za starejše. Ukrepati bi morali že včeraj, vsako nadaljnje odlašanje pa bo v razmerah, ko se starajo ne samo naši stanovalci, ampak tudi naši zaposleni, vodilo v katastrofo.«
Domovi za starejše in posebni socialni zavodi so se začeli zelo resno soočati s pomanjkanjem kadrov že v letu 2018 in to predvsem na delovnih mestih do pete stopnje izobrazbe. V letu 2018 je bilo uspešnih le:
• 42 % razpisov za bolničarja negovalca in delovnega inštruktorja,
• 50 % razpisov za dietnega kuharja,
• 53 % za varuhe,
• 62 % za čistilke,
• 64 % za pomočnika dietnega kuharja,
• 65 % za gospodinje oskrbovalke in
• 71 % za servirke.
Letos se je problematika še poslabšala, zlasti nezavidljive so razmere v osrednjem in zahodnem delu Slovenije ter ob meji z Avstrijo.
»Pristojni ministrstvi smo na zaostrovanje kadrovskih razmer že večkrat opozorili, vendar neuspešno. Med drugim smo predlagali sprejem ukrepov, s katerimi bi omenjena deficitarna delovna mesta postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. A izkušnje iz drugih držav kažejo, da le z domačimi delavci zagotovo ne bomo mogli v celoti pokriti kadrovskega primanjkljaja. Nujno bomo morali olajšati tudi zaposlovanje tujih delavcev z omilitvijo neživljenjskih določb o zahtevani ravni znanja jezika in mnogih drugih nesmiselnih birokratskih omejitev. Prav tako bo treba resno razmisliti o spremembi nepotrebno medikaliziranega kadrovskega normativa, da bi v domovih lahko zaposlovali več ljudi, ki bi se opravil priučili ob delu. Ta opravila v okviru pomoči na domu in domače oskrbe že sedaj izvajajo laiki oziroma priučeni izvajalci, v domovih pa so jim zaradi neprimernih kadrovskih normativov vrata zaprta.«
Skupnost ob tem opozarja, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.
Sprememba pokojninske zakonodaje
Civilna iniciativa Za upokojence gre, za katero stoji tudi upokojenec Kajtimir Kunc, pravi, da v državnem zboru od konca oktobra dalje poteka razprava o spremembah pokojninske zakonodaje, ki sicer prinaša nekaj pozitivnih novosti, v resnici pa ne rešuje bistvenih problemov upokojencev in pokojnin. Zato ponavljajo že večkrat izrečene naše zahteve, katerih rešitev bi odpravile večino problemov upokojencev:
Zahtevajo, da politika prizna svoj dolg do upokojencev v višini 7,2 odstotka, ki bo tudi po izredni letošnji uskladitvi za 1,5 odstotka, še vedno znašal 5,7 odstotka. Ta dolg je nastal zaradi kriznih varčevalnih ukrepov in neustreznega usklajevanja pokojnin v zadnjih desetih letih.
Zahtevajo, da politika sprejme jasne zaveze, kako in v kakšnem roku namerava vrniti upokojencem kar jim pripada. V nobenem primeru pa ne pristajajo, da je ta rok daljši od enega leta.
Zahtevajo, da se v bodoče pokojnine usklajujejo z rastjo neto plač in ne več bruto plač.
Zadnja leta je namreč prisoten trend zmanjševanja prispevkov in davkov od plač, kar je po svoje v redu, vendar pa pri tem nastajajo nova nesorazmerja, ker s tem rastejo neto plače, usklajevanje pokojnin pa temelji na bruto plačah. Zato se še nadalje odpirajo škarje med povprečno pokojnino in neto plačo, v škodo pokojnin. Že sedaj povprečna pokojnina predstavlja zgolj 57 odstotkov povprečne neto plače, z nadaljevanjem tega trenda pa se bo to razmerje še poslabšalo. Za primerjavo naj povemo, da je v Avstriji, ki ima z nami najbolj primerljiv pokojninski sistem, to razmerje pokojnin 80 odstotkov neto plače.
Zahtevajo, da se delež pokojnin v BDP vzdržno uravnoteži s primerljivimi državami. V Sloveniji je ta delež zgolj 9,8 odstotka, v EU 12,6 odstotka, v Avstriji pa 14,5 odstotka. Iz teh primerjav se vidi, da je v Avstriji delež pokojnin v BDP kar 48 odstotkov večji kot v Sloveniji. Zato lahko sklepajo, kot pravi Kajtimir Kunc, da ne gre za nevzdržnost našega pokojninskega sistema, temveč za nevzdržnost delitve BDP.
Zahtevajo, da se odmerni odstotek za moške, ki so bili upokojeni po 1.1.2013, od sedanjih 57,25 odstotka, uskladi na 63,5 odstotkov tudi za vse obstoječe upokojence, sicer bo prišlo do novih krivic.
Letni dodatek (regres) upokojencev se mora v bodoče izplačevati v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2. Ta predvideva izplačilo v dveh razredih, in z majsko pokojnino, ko je turistična predsezona, kar bo blagodejno vplivalo na turistično dejavnost in upokojence, ki bodo koristili nižje predsezonske cene.
»Politiko s tem pozivom ponovno opozarjamo, da pri upokojencih vlada skrajno nejevoljno vzdušje, in smo resnično naveličani dolgoletnega čakanja, ko bomo tudi mi deležni pravic, ki nam jih zagotavlja zakon. Upokojenci ne zahtevamo več kot nam pripada, zahtevamo samo tisto, kar nam pripada po zakonu. Zato, spoštovani poslanci in vlada, držite se zakonov, ki ste jih sami sprejeli, in upoštevajte naše zahteve pri novelacijah pokojninske zakonodaje,« je povedal Kunc.
