Perica Jerković in Robert Petan v Stand Up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust malo s sarkazmom, malo z glasbo, včasih pa kar s kombinacijo obojega povzemata, kaj vse smo doživeli v zadnjih dveh letih. V intervjuju smo govorili o tem, kdaj se bomo od korone zares poslovili, kako smeh pomaga v teh časih, in kam se je skrila človeška solidarnost.
Kako sta vidva doživela vse to, skozi kar smo šli?
Perica: Pri meni je bilo kar travmatično. Mislil sem, da sem v prednosti pred ljudmi, ki niso doživeli vojne. Ker je morala moja družina pobegniti pred vojno v Bosni, te stvari poznam. Edina situacija, s katero sem lahko primerjal epidemijo, je bila ta vojna. Zelo me je bilo strah, sploh v prvem valu, ko se je začelo govoriti o tem, da bo zmanjkalo hrane. Travma je očitno tako globoko v meni, mislil sem, da sem to predelal, kljub vsemu je že 29 let od tega, ko sem prišel v Slovenijo. Ampak me je stiskalo v prsih, strah me je bilo, da bi se lahko vse skupaj razvilo v vojno. Še zdaj se mi zdi, da smo jo dobro odnesli, saj nismo bili daleč od tega. Tudi Ihan, ki ga malo pohecam med predstavo, je sam to povedal – da se mu zdi, da se ljudje zavedajo, da ni bilo daleč do nekega splošnega kolapsa.
Eno roko sem imel ves čas na kovčku. Žena pa me je mirila: »Ne pretiravaj, vse bo v redu.« In takrat sem ji rekel: »Ti ne razumeš, pusti, da sem jaz tisti, ki odloča, tako zdaj pa gremo.« Ampak v taki situaciji nimaš kam zbežat. Dobro je, če sta partnerja v kriznih situacijah skladna – takrat ni časa za pogovore. Ampak sem se sprijaznil, da se ne bova nikoli strinjala, tako da če pride do take situacije, je naša družina pač mrtva, kaj hočemo. (smeh)
Robert: Moja partnerka dela v medicinski stroki, zato je imela polno kapo vsega že v službi. Ko sem še jaz začel delati na predstavi in imel prav tako veliko vsega med delom, sva se enostavno odločila, da popoldne izklopiva vse novice.
Perica Jerković in Robert Petan skozi glasbo in sarkazem povzemata zadnji dve leti. (FOTO: Matej Pušnik)
Kako nas je ta situacija spremenila – smo bolj pripravljeni pomagati en drugemu?
Robert: Zdaj smo bolj solidarni so manjšega kroga ljudi. Prijateljem pomagaš, če so bolni, stojiš z družino … ko pa pride do neznancev, je pa bolj tako – ne hvala.
Perica: Zdi se mi, da je v primerjavi s prejšnjim sistemom razlika ta, da zdaj bolj gledamo nase, na svojo družino, šele potem pride solidarnost do vseh drugih. Prej je bila solidarnost zaukazana – to sicer spet ni dobro, ker ljudem tega ne moreš vsiliti, ampak vseeno je bila nek višji ideal, nekaj lepega, nekaj dobrega. Starejši kot sem, bolj sem ciničen, izgubljam zaupanje v ljudi. Zame so tipičen primer tega, da je socializem propadel, vozički pred trgovinami. Tam so tri vrste za vozičke, dve sta nabito polni, pa ljudje še kar tam puščajo vozičke, čeprav s tem zapirajo prehod, včasih že cesto, samo da jim ni treba narediti pet korakov več. Moramo biti realistični. Na primer, zdaj ko pričakujejo od ljudi, da se bodo cepili, da bodo zavarovali starejše. Prepričevati nekoga, ki na prvo mesto postavlja sebe, svoje zdravje in družino, nima smisla. S tem ni nič narobe, samo včasih si je treba priznati, da nismo vsi ljudje solidarni in dobri do drugih.
Predstava Zbogom korona, mi gremo na dopust je malo sarkastičen, tudi ciničen povzetek vsega, kar smo doživeli
Perica: Ljudje so počasi ugotovili, da je treba živeti s korono in ne čakati, da mine. To predstavo sva naredila, ker sva videla, da ljudje potrebujejo, da nekdo pokomentira, kaj vse smo preživeli, da to ozavestimo. Zdaj smo se na to situacijo kar precej navadili, se nam več ne zdi tako hudo, ampak je bilo travmatično.
Robert: Ljudi lahko nagovoriš preko strahu in smeha in pri strahu je trenutno trg kar zasičen.
Perica: Ljudje želijo komedijo, potrebujejo nekakšen ventil, sploh pa v taki situaciji.
Robert Petan, mladi kantavtor iz Brežic, stand-up komedijo dopolni s svojimi glasbenimi vložki. (FOTO: Matej Pušnik)
Kdaj se bomo zares poslovili od korone?
Perica: Zdi se mi, da smo se na situacijo nekako navadili. Na začetku sem vsak dan visel na spletu, preverjal tiste rdeče pike – poglej, koliko jih je že v Ameriki – kot da si nekakšen kontrolor sveta. Počasi vse skupaj izveneva, zavedati se moramo, da se bliža izhod. Če ima Ihan prav, bova tudi midva z Robijem zelo kmalu zaključila s to turnejo.
Robert: In naslov bo končno aktualen.