Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo izsledke projekta Sobivamo, s katerim je skupaj s partnerji začelo sistematično akcijo za razvoj novih možnosti za kakovostno bivanje starejših. V 11 regionalnih središčih so z javno razpravo informirali ljudi o sobivanju kot novem modelu, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko pa je zastavljeno tudi medgeneracijsko. Ob višji kakovosti skupnega življenja in nižjih življenjskih stroških je sobivanje odgovor na marsikateri izziv staranja, kot so odpravljanje osamljenosti, večja socialna vključenost, vsakodnevna aktivnost in lažje izvajanje vsakodnevnih opravil. Spoznanja iz projekta bo Ministrstvo za okolje in prostor uporabilo za spodbujanje nekaterih hitrih rešitev, hkrati pa za pripravo strateških rešitev in prihodnjih politik. Pri tem si želijo nadaljevanja poglobljenega sodelovanja s partnerji.
»Slovenci se moramo o starosti in njenih izzivih več odkrito pogovarjati. Le tako bomo lahko dosegli dolgoročne spremembe v kakovosti bivanja,« je povedala Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Dodala je še, da so s projektom Sobivamo na eni strani želeli informirati starejše o možnostih kakovostnejšega bivanja, na drugi pa jih vzpodbuditi in motivirati, da čim prej razmišljajo o svojih željah in potrebah. »Starejšim želimo omogočiti, da pri sebi oblikujejo cilje za svojo starost, na drugi strani pa ustvariti pogoje, da bodo lahko realizirani. Če smo na začetku projekta imeli zgolj idejo, povzeto iz izkušenj v drugih državah, imamo sedaj, po več kot polletnem druženju s starejšimi v vseh delih Slovenije, jasen znak, da ljudje sobivanje sprejemajo kot privlačno in izvedljivo možnost kakovostnejšega bivanja v starosti.«
Ker se slovensko prebivalstvo stara hitreje od povprečja EU, je nujno uvajanje novih bivanjskih rešitev za starejše, zato lahko sobivanje postane uspešen in povsem enakovreden model bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Na to kaže tudi velik odziv javnosti. Okroglih miz se je namreč udeležilo več kot 800 ljudi, teme pa je predstavilo okrog 70 strokovnjakov iz različnih področij. V sklopu projekta je postavljenih tudi 12 informacijskih točk, na katerih je mogoče dobiti več informacij o možnostih sobivanja in o drugih rešitvah za bivanje v starosti.
Slovenski starostniki se srečujejo s podobnimi izzivi kot v ostalih državah Evropske unije. V tretjem življenjskem obdobju si želijo predvsem varnosti, vključenosti v družbo, zaupanja, možnosti aktivnega staranja, predvsem pa da čim dlje bivajo v domačem, znanem okolju. To velikokrat predstavlja težavo, saj starejši večinoma prebivajo v prevelikih lastniških nepremičninah, ki so precej drage za vzdrževanje. Obstaja tudi ogromna potreba po razvoju najemnega trga stanovanj za starejše. Prihodnji gradbeni projekti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja so usmerjeni prav v ponudbo najemniških varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše. SSRS se je med izvajanjem kampanje odločil ustanoviti javni servis za nepremičninsko posredovanje, ki bo starejšim omogočil varno oddajo prevelike, predrage ali starejšim neprilagojene nepremičnine in na drugi strani varen najem primernega stanovanja s hkratno ohranitvijo lastništva nepremičnine. Prav tako pa bodo v svoje projekte vključili tudi dnevne centre aktivnosti, ki predstavljajo začetno obliko sobivanja in povezovanja starejših.
Ministrica za okolje in prostor je na koncu podala še nekaj priporočil in razmišljanj o tem, kako lahko v Sloveniji izboljšamo položaj starejših na področju bivanja. Meni, da je z vzpostavljanjem stanovanjskih skupnosti sobivanja potrebno nadaljevati. Ljudje tovrstne možnosti pričakujejo in potrebujejo, predvsem pa si takšne možnosti tudi zaslužijo. Skozi projekt Sobivamo je bil jasno izražen javni interes, da tudi Slovenija vzpodbuja razvoj tega modela in ustreznih sistemskih rešitev, predvsem ureditev ključnih elementov razmerij, ki lahko zagotovijo varnost uporabnikov in ponudnikov ter njihovo zaupanje v ponujene rešitve. Po drugi strani pa je treba zagotoviti sredstva za spodbude, pri tem pa najti tudi možnosti, da prilagoditve obstoječih nepremičnin ali izgradnjo novih financiramo tudi iz evropskih sredstev. Interes, ki se je pokazal, je tudi, da Slovenija čim prej postavi pilotni projekt za sobivanje starejših. Pri tem se na Ministrstvu za okolje in prostor zavedajo, da rešitve za sobivanje ne morejo biti uniformirane. Pogovori na okroglih mizah so namreč pokazali velike razlike v potrebah starejših v urbanih okoljih in na podeželju.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je na novinarski konferenci zahvalila Alenki Ogrin, ki je pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije začela z razpravo o sobivanju v Sloveniji, in mag. Acu Prosniku, ki je kot klinični psiholog vodil serijo okroglih miz o sobivanju. Obema ambasadorjema sobivanja, kot ju je ob tej priložnosti imenovala, se je zahvalila za njun prispevek k približevanju modelov in rešitev sobivanja starejših, prav tako pa za njuno predanost idejam in aktivnostim za zagotavljanje bolj kakovostne, aktivne, povezane, srečne in srčne starosti ter dobrih medgeneracijskih odnosov.