Razmišljanja: Kako udomačiti bolezen?

Družba, v kateri živimo, bi najraje izrinila in preslišala vse, kar je povezano z boleznijo. Verjetno v vsej zgodovini ni bilo dosti drugače. Vsako obdobje zaznamuje kakšna bolezen, ki ima prav posebno mesto. Beremo o časih, ko je razsajala in morila kuga. Pa potem jetika ali tuberkuloza. Če danes vprašamo ljudi, česa se najbolj bojijo, je to prav gotovo rak, čeprav ga dobro polovico pozdravijo.
Česa se bojimo? (foto: freepik.com)
Česa se bojimo? (foto: freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Spominjam se, kako smo nekoč iz bolnišnice poslali bolnika domov z rešilcem. Potem pa je prosil šoferja reševalnega avta, da ga spusti iz avtomobila v vasi pred domom. Kaj bodo pa ljudje rekli, če ga z rešilcem pripeljejo domov! To bi ga skoraj stalo življenje, ker je bila sicer kratka pot do doma zanj prenaporna.   

Med ljudmi najdemo pravzaprav dve skupini ljudi. Eni bi se hoteli pokazati pred svetom zdravi in bodo naredili vse, da se v javnosti ne bodo pokazali s palico, berglo, invalidskim vozičkom ali s čemerkoli, kar bi kazalo na njihovo bolezen ali prizadetost. Zdi se, kot da je zanje sramotno biti bolan.

Druga skupina ljudi gre v drugo skrajnost. Že ob lažji bolezni ali invalidnosti naredijo cel cirkus. Včasih se zdi, kot da želijo iz bolezni narediti dobiček. Če si bolan, naj bi se vse vrtelo okrog tebe, naj bi bil po pravici središče sveta. Lahko potem raziskujemo, zakaj tako delajo. Morda so bili v življenju prikrajšani za potrebno pozornost in bi jo radi sedaj pridobili na ta način. Ali pa so po naravi takšni in ne morejo iz svoje kože.

Bolezen je vedno nekaj neprijetnega, zato si ljudje že od nekdaj prizadevamo, da bi jo izkoreninili ali vsaj omilili. Je pa bolezen tudi nekaj, kar človeka zelo zaposluje z mnogimi bivanjskimi vprašanji. Vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo, so: Zakaj se je meni to zgodilo? V čem sem se pregrešil? Ali je morda kdo drug kriv za to? Ali bom ozdravel? Kaj naj še naredim? Ali je moje življenje, takšno, kot je bilo, imelo smisel? Kakšnega? In tako se pojavljajo vprašanja v nedogled.

Mnoga vprašanja ostanejo brez odgovora. Je pa vsaka resnejša bolezen pogosto čas, ko človek več razmišlja o svojem življenju, o smislu vsega, kar je počel, o tem, kaj ga čaka v prihodnje, o svojih odnosih, o vsem, kar je doživel in kar je ostalo neizživeto. Ob vseh teh vprašanjih je bolezen prav poseben čas, ki ima poleg svoje negativne strani tudi svojo pozitivno. Seveda, če jo človek zna videti in razumeti.

V tem smislu sem naslovila tudi svojo prvo knjigo: »Kako udomačiti bolezen«. Kaj naj bi pomenilo udomačiti bolezen? Spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo. Kljub vsem velikim napredkom medicine se marsikatere bolezni ne da pozdraviti, ampak mora človek z njo živeti, se z njo boriti in se iz nje učiti – in v njej tudi spoznati možnosti, da mu bolezen pomaga osredotočiti se na to, kar je bistveno v življenju.  

Prispevek je iz knjige Samo, da bo zdravje, Metke Klevišar (Celjska Mohorjeva družba 2012)

Morda te zanima tudi:

Anamarija Ranćić: Univerza za tretje življenjsko obdobje mi je odprla nov svet

Ko je Anamarija Rančić prestopila prag Univerze za tret...

Kratke misli: Obrazna mimika

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Veliko povemo o sebi brez besed

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Saj odlično izgledaš

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Razmišljanja: Videti tja čez - goreči grm

Področje zdravja in bolezni, življenja in smrti je bolj...

KOLUMNA U3ŽO: Vsi Zoomi tega sveta ne zaležejo toliko kot en sam pogovor iz oči v oči

Ne glede na to, koliko smo geografsko oddaljeni drug od...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.