Razmišljanja: Zadovoljstvo je temeljnega pomena

Prav zadovoljstvo je temeljnega pomena za naše doživljanje zdravja. Ob tem lahko veliko razglabljamo, kaj vse naredi človeka globoko v sebi zadovoljnega. Ko srečujem ljudi in se pogovarjam z njimi, imam vtis, da je nezadovoljstvo ena najhujših bolezni današnjega časa.
Zadovoljstvo je nekaj, kar se v človeku neprestano razvija, raste ali pada, je včasih krhko in drugič spet trdno. (foto: pexels.com)
Zadovoljstvo je nekaj, kar se v človeku neprestano razvija, raste ali pada, je včasih krhko in drugič spet trdno. (foto: pexels.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Verjetno ne samo v današnjem času, ampak je bilo že od nekdaj tako. Zadovoljstva ti ne more nihče dati, nihče ne more biti namesto tebe zadovoljen. Zadovoljen je lahko človek le sam. Zadovoljstvo ni nujno povezano z zunanjimi okoliščinami. Lahko je nekdo tudi v medicinskem smislu bolan, pa je v sebi zadovoljen in kljub bolezni živi kvalitetno. Lahko pa je nekdo zdrav, kar se tiče izvidov, pa mu to čisto nič ne pomaga. Lahko tudi rečemo, da je notranje zadovoljstvo najpomembnejši kriterij, da se nekdo počuti zdravega.

Zadovoljstvo je nekaj, kar se v človeku neprestano razvija, raste ali pada, je včasih krhko in drugič spet trdno. Če že kot otrok od doma dobiš pozitivno usmerjenost v življenje, ti je potem gotovo laže biti zadovoljen. Vendar ima vsak človek vso svobodo, da iz svojega življenja naredi takšno ali drugačno umetnino. Samo veliko več truda mora vložiti v to, če mu pogoji niso dani od otroštva.

Mnogi stari ljudje so zelo nezadovoljni s svojim življenjem. Pri večini si težko predstavljam, da bodo postali bolj zadovoljni, preden bodo umrli, čeprav je tudi to mogoče. Zato pa se mi zdi toliko pomembneje, da se že mladi ljudje zavestno učijo biti zadovoljni in hvaležni za vse dobro. Kako lepo bi bilo živeti v družbi, kjer bi bilo več zadovoljnih ljudi! Biti zadovoljen pa ne pomeni, da nisi kritičen do vsega dogajanja in da si stalno ne prizadevaš, da se stvari obrnejo na bolje. Ne smeš pa dovoliti, da bi bilo nezadovoljstvo tvoje glavno vodilo.

Premišljujem, kaj vse se je spremenilo od takrat, ko sem se odločala za študij medicine. Res je, da postaja človek starejši in se z veseljem spominja stvari iz mladih let. Pa kljub temu mislim, da ne gre samo za to. Pred petdesetimi leti je res bilo drugače. Ne samo v medicini, ampak v celotni družbi. Takrat smo se odločali za študij medicine večinoma zato, ker se nam je zdelo vredno pomagati bolnim.

Zdaj imam občutek, da je drugače in da se ne bi želela znajti v zdravstvu niti kot zdravnica niti kot bolnica. Gotovo ne gre samo za spremembe v zdravstvu, ampak v celotni družbi. Prav je, da stopajo v ospredje pravice posameznika. Hudo pa je, ko postanejo te pravice odločilne. Družba postaja vedno bolj skupina posameznikov, katerih pravice so od vsega najbolj pomembne. Pravice brez dolžnosti. Nekaj, kar je pravzaprav skregano z zdravo pametjo, pa vendar obvladuje vse naše življenje. Na vseh področji, na področju zdravstva pa čutimo to še na prav posebno. Bolniki pogosto naravnost zahtevajo najboljšo oskrbo in zdravje zase ne glede na to, ali je to sploh mogoče. To razumejo kot svojo pravico. Po drugi strani pa so tudi zdravniki in drugo zdravstveno osebje otroci današnje družbe in se ne zavedajo več, da je skrb za bolnega človeka bistvenega pomena. Aparature so sicer napredne in dragocene, ampak to, da nekdo, zdravnik in medicinska sestra, skrbi zate, da mu ni vseeno, kako bo s teboj, ni čisto nič manj pomembno kot vsa znanost.

Prispevek je iz knjige Samo, da bo zdravje,  Metke Klevišar (Celjska Mohorjeva družba 2012)

Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Kliknite tukaj in preberite zanimiv intervju.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Predlog za branje: Ko izguba spomina postane srhljiva resničnost

Ko se nedolžni trenutki pozabljanja spremenijo v bolj z...

Ana Petrič: "Starejši ne vedo, kakšne pravice jim pripadajo."

"Ne načrtujejo na zalogo. Prepozno začnejo prilagajati ...

Predlog za branje: Poletni roman, ki vas popelje od Francije do Alžirije

Približuje se čas dopustov in s tem popolni trenutki, k...

Moderna babi: "V moji hiši ni rokovanja s telefonom. Vnuki ga ne uporabljajo..."

„Še sama ne vem, od kje toliko volje in idej za ustvarj...

Pozabljeni obrazi in tihe stiske: Milan Osterc o tem, kaj starejši resnično potrebujejo

Milan Osterc je predan prostovoljec in dolgoletni aktiv...

Ženske po 50. letu: Te stvari so nujne za dober seks v menopavzi (nasveti seksologinje)

Več ali manj seksa po 50. letu? Seksologinja pravi, da ...

Navdihujoč pogovor z Alenko Kesar o ljubezni, žalovanju in novih začetkih

Alenka Kesar je ena tistih žensk, ki se jih ne da pozab...

Izšla je majska revija Vzajemnost 2025

Spremembe pokojninskega in invalidskega sistema bodo ve...

Naši strahovi - česa se bojimo?

Če nam kdo reče, da se ničesar ne boji, mu ne moremo ve...

RESNIČNA ZGODBA: Nenavadna oporoka

Očeta in matere nisva imela že od ranega otroštva dalje...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Vlasta Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic


"Nihče ni popoln; ne mlad in ne star, šele vsi skupaj lahko zgradimo lepši in srečnejši svet."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2025 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.