»Preživetje bolnikov z rakom mod je v Sloveniji, zahvaljujoč več desetletnemu zelo dobremu modelu multidisciplinarnega zdravljenja teh bolnikov, ki ga vodijo na Onkološkem inštitutu, odlično pa pri tem sodelujemo z vsemu urološkimi centri po Sloveniji, eno najvišjih v svetu, povsem enako skandinavskemu in višje kot v marsikateri državi razvitega sveta, ki imajo za zdravstvo na voljo precej višji proračun, kot ga ima Slovenija,« je povedala dr. Breda Škrbinc iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Za portal MojaLeta.si je odgovorila na nekaj vprašanj.
Kako pogost je rak mod in katero skupino moških najpogosteje prizadene?
Rak mod sodi, celokupno gledano, med redke rake in v razvitem svetu predstavlja 1% - 2% vseh rakavih obolenj, je pa to najpogostejša oblika raka v populaciji mladih odraslih moških v starosti 18 – 35 let. Po 2. svetovni vojni se je incidenca raka mod na Z podvojila, tu se rast incidence v zadnjih letih umirja, opažajo pa, da incidenca raka mod raste drugod po svetu (J Amerika, Afrika).
Ali je deden?
Rak mod ni neposredno dedna oblika raka, je pa dejstvo, da se med moškimi sorodniki pojavlja pogosteje, na primer sinovi očetov, ki so preboleli raka mod so za raka mod ogroženi tri do petkrat bolj od vrstnikov, pri bratih obolelih za rakom mod pa je tveganje, da raka mod razvijejo tudi samo desetkrat večje kot pri ostalih vrstnikih.
Kakšni so znaki zanj?
Znaki raka mod so odvisni od obsega bolezni, glede na to, da rak mod v preko 90% vznikne v modu, ga je precej lahko odkriti, ker se v modu praviloma pojavi neboleča zatrdlina ali pa moški opazi spremenjeno strukturo moda, ki postane bolj trdo na otip. Redkeje se v modu pojavi bolečina, ki lahko sicer seva v področje dimelj in ledvenega predela. Primarni rak mod lahko vznikne tudi izven moda: v dimljah, ob velikih žilah (aorta in velika votla vena) v trebuhu, v medpljučju in v možganski kotanji. Rak moda zaseva v področje bezgavk ob velikih žilah v trebuhu in v pljuča, bolj agresivne oblike pa v katerikoli organ oziroma strukturo v telesu. V tem primeru se znaki bolezni vezani na prizadetost organa, npr bolečine ledveno, suh kašelj, glavobol, itd.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje lokalno omejene bolezni je lahko samo operativna odstranitev moda (orhiektomija), pacienta nato zaradi možnosti zakasnelega pojava razsejane (metastatske) bolezni nekaj let sledimo v okviru klinično-radiološko-laboratorijskih pregledov, ki potekajo dva do štirikrat letno, odvisno od statistične verjetnosti za pojav zakasnele metastatske bolezni. Pri nekaterih bolnikih pa se po tehtnem razmisleku skupaj s pacientom odločimo za t.i. dopolnilno zdravljenje, ki večinoma predstavlja kratkotrajno zdravljenje s kemoterapijo, izjemoma tudi z obsevanjem ali z dodatno operacijo.
V primeru že ob postavitvi diagnoze znane metastatske bolezni, je praviloma po orhiektomiji zdravljenje potrebno nadaljevati s kemoterapijo, takšno zdravljenje je relativno kratkotrajno, vendar intenzivno. V večini primerov je zdravljenje uspešno zaključeno samo s kemoterapijo (KT), je pa pri nekaterih bolnikih zdravljenje potrebno nadaljevati tudi operativno, kar pomeni operativno odstranitev po KT zaostalih metastaz, ki so se s KT »skrčile«, niso pa povsem izginile.
Se rak lahko ponovi?
Tudi po uspešno zaključenem zdravljenju metastatske bolezni, se le ta še lahko ponovi, zato vse bolnike po zaključenem zdravljenju še več let skrbno sledimo. Če se metastatska bolezen ponovi, ponovno uvedemo zdravljenje po istih principih kot ob prvem zdravljenje, ozdravitev (popolna, daljnoročna) je še vedno možna, vendar je verjetnost ozdravitve ob vsaki ponovitvi metastatske bolezni za približno 20% nižja, kot to velja za prvo zdravljenje.
Ali je možno, za njim zbolijo tudi starejši moški?
V biologiji/naravi/realnem življenju ... vedno obstajajo odstopanja od »pravila«, zato seveda za rakom mod lahko zbolijo tudi starejši moški, vendar zelo, zelo redko. Ker gre pri tem za »starejše moške« z bremenom let in spremljajočih kroničnih obolenj (kardiovaskularne bolezni, bolezni pljuč, slabšanje ledvične funkcije, sladkorna bolezen, ...), je zdravljenje v osnovi enako kot pri mlajših bolnikih, le intenziteto zdravljenja s kemoterapijo, če jo potrebujejo, je potrebno prilagoditi njihovim zmogljivostim.