Čas, ki ga preživite skupaj, lahko dejansko podaljša in izboljša kvaliteto njihovega življenja.
Strokovnjaki z Univerze Kalifornije, San Francisco ugotavljajo, da v jeseni življenja nemajhna vloga pripade osamljenosti. Za potrebe raziskave so spremljali 1600 odraslih oseb, katerih povprečna starost je bila 71 let. Pozorni so bili tako na njihov socialno-ekonomski položaj in zdravje, a so bili osamljeni tisti, pri katerih so raziskovalci prepoznali višjo smrtnost. V prvih šestih letih študije je tako umrlo skoraj 23 odstotkov osamljenih udeležencev in 14 odstotkov takšnih, ki niso bili osamljeni.
Potreba po stikih z ljudmi, ki nas poznajo, cenijo in osrečujejo, nikoli ne izgine. Starejši znajo takšne odnose še toliko bolj ceniti, saj so večino svojih življenj negovali veščine, ki so potrebne za ohranjanje tovrstnih stikov. Zaradi tega so tudi pripravljeni spregledati veliko več kot pa njihovi otroci ali vnuki, obenem pa nove prijateljske vezi tkejo z dobršno mero izkušenj.
Strokovnjaki še ugotavljajo, da je poleg skupnega preživljanja prostega časa med predstavniki različnih generacij pomembno tudi, da se spodbuja odnose med starejšimi. Zato običajno tako zelo uspevajo v tovrstnih skupnostnih.