Slovenija ni pripravljena na rast števila oseb z demenco

Moje zdravje > Varna starost | piše: P. L. | 19.12.2019
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji narašča število oseb, obolelih za demenco. V domovih za starejše primanjkuje kadra, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje stanovalce in njihove svojce. Več preberite v prispevku.
Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev.  (foto: freepik.com)
Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev. (foto: freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo preko 11.000 delavcev. Za portal MojaLeta.si so odgovorili na nekaj vprašanj.

Ali morda razpolagate s podatki, koliko oseb v domovih za starejše ima demenco?

Ocenjujemo, da je v domovih za starejše približno 60 % stanovalcev obolelih za eno izmed oblik demence, točnega podatka pa o tem nimamo.

Razlog je v tem, da se stanovalci razvrstijo v ustrezno kategorijo oskrbe glede na njihove potrebe.

Ločimo štiri kategorije skrbe

• Oskrba 1: Osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči.

• Oskrba 2: Osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči.

• Oskrba 3: Osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:- osebe, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,- najtežje prizadete osebe.

• Oskrba 4: Osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.

Oskrba 4 je namenjena osebam z demenco in v to kategorijo je razvrščenih 12 % stanovalcev, kar pa ne pomeni, da ni oseb z demenco tudi v drugih kategorijah oskrbe. Primer: če je oseba z demenco nepokretna, bo potrebovala neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb (oskrba 3).

Koliko oseb, ki imajo demenco in zanje svojci ne morejo skrbeti, je v čakalni vrsti za prosto mesto v domu za ostarele?

Pri Skupnosti v centralnem sistemu prošenj vodimo seznam vseh prispelih prošenj, za katere domovi vodijo postopek sprejema po Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev. S podatkom, koliko od teh je oseb z demenco in za katere svojci ne morejo skrbeti, ne razpolagamo.

Kako je v domovih poskrbljeno za osebe z demenco?

Domovi za starejše, ki nudijo oskrbo tudi osebam z demenco, se v prvi vrsti trudijo, da so osebe z demenco na podlagi individualnih programov zaposlene z raznovrstnimi dejavnostmi, da se jim zagotavlja povečan nadzor in večja varnost.

Kaj bi bilo na tem področju nujno in takoj potrebno spremeniti?

Žal v Sloveniji na rast števila oseb z demenco nismo dobro pripravljeni, saj v domovih za starejše najbolj primanjkuje ravno tovrstnih zmogljivosti, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje stanovalce in njihove svojce.  

Že vrsto let opozarjamo na neustreznost kadrovskih normativov, a nas odločevalci ne uslišijo, saj se zatakne pri financah. Menimo namreč, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.

Nujno potrebujemo pravičen sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo še dodatno finančno kaznoval oseb z demenco. 

Ali imamo dovolj usposobljenega kadra za pravilno ravnanje oseb z demenco?

Menimo, da v domovih za starejše ni težava v ustrezni usposobljenosti kadra za delo z osebami z demenco, temveč v tem, da je tega kadra premalo.

Morda te zanima tudi:

Na kakšen način, lahko upokojenec nastopa na trgu dela?

Vsak dodaten evro na računu je še kako dobrodošel, še p...

Misel za 23. september

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...

Top trik, ki očisti še tako umazano posodo

Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste prismod...

Alenka Kesar predstavila knjigo Druga žena

Svojo premiero je v pravljičnem ambientu primestne vile...

Slovenija postaja starajoča se družba, zato je dodatna skrb za starejše nujna

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake mož...

Tako omamno lahko dišijo jesenska jutra

Kot moramo v hladnejših dneh poskrbeti za drugačno zašč...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.