Slovenija ni pripravljena na rast števila oseb z demenco

Moje zdravje > Varna starost | piše: P. L. | 19.12.2019
Tako kot po svetu, tudi v Sloveniji narašča število oseb, obolelih za demenco. V domovih za starejše primanjkuje kadra, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje stanovalce in njihove svojce. Več preberite v prispevku.
Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev.  (foto: freepik.com)
Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev. (foto: freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo preko 11.000 delavcev. Za portal MojaLeta.si so odgovorili na nekaj vprašanj.

Ali morda razpolagate s podatki, koliko oseb v domovih za starejše ima demenco?

Ocenjujemo, da je v domovih za starejše približno 60 % stanovalcev obolelih za eno izmed oblik demence, točnega podatka pa o tem nimamo.

Razlog je v tem, da se stanovalci razvrstijo v ustrezno kategorijo oskrbe glede na njihove potrebe.

Ločimo štiri kategorije skrbe

• Oskrba 1: Osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči.

• Oskrba 2: Osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči.

• Oskrba 3: Osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:- osebe, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,- najtežje prizadete osebe.

• Oskrba 4: Osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.

Oskrba 4 je namenjena osebam z demenco in v to kategorijo je razvrščenih 12 % stanovalcev, kar pa ne pomeni, da ni oseb z demenco tudi v drugih kategorijah oskrbe. Primer: če je oseba z demenco nepokretna, bo potrebovala neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb (oskrba 3).

Koliko oseb, ki imajo demenco in zanje svojci ne morejo skrbeti, je v čakalni vrsti za prosto mesto v domu za ostarele?

Pri Skupnosti v centralnem sistemu prošenj vodimo seznam vseh prispelih prošenj, za katere domovi vodijo postopek sprejema po Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

Na današnji dan ima podano vlogo v domovih za starejše več kot 26.000 prosilcev. S podatkom, koliko od teh je oseb z demenco in za katere svojci ne morejo skrbeti, ne razpolagamo.

Kako je v domovih poskrbljeno za osebe z demenco?

Domovi za starejše, ki nudijo oskrbo tudi osebam z demenco, se v prvi vrsti trudijo, da so osebe z demenco na podlagi individualnih programov zaposlene z raznovrstnimi dejavnostmi, da se jim zagotavlja povečan nadzor in večja varnost.

Kaj bi bilo na tem področju nujno in takoj potrebno spremeniti?

Žal v Sloveniji na rast števila oseb z demenco nismo dobro pripravljeni, saj v domovih za starejše najbolj primanjkuje ravno tovrstnih zmogljivosti, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje stanovalce in njihove svojce.  

Že vrsto let opozarjamo na neustreznost kadrovskih normativov, a nas odločevalci ne uslišijo, saj se zatakne pri financah. Menimo namreč, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.

Nujno potrebujemo pravičen sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo še dodatno finančno kaznoval oseb z demenco. 

Ali imamo dovolj usposobljenega kadra za pravilno ravnanje oseb z demenco?

Menimo, da v domovih za starejše ni težava v ustrezni usposobljenosti kadra za delo z osebami z demenco, temveč v tem, da je tega kadra premalo.

Morda te zanima tudi:

KOLUMNA U3ŽO: Star je, pa računa!

“Kaj te ni sram, pri tvojih letih, da bi ti plačali”, ...

Razmišljanja: Vedno starejši postajamo

Vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa noče biti star. O st...

Diskriminacija v Sloveniji: Starejši jo občutijo tudi v zdravstvu

Raziskava o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanov...

Razmišljanja: Vse je mogoče tistemu, ki hoče

Ta pregovor sem slišala že v vseh možnih jezikih, že zd...

Prebivalstvo se stara, vladajoči pa so brez volje

Že dolga leta imajo upokojenci menda svojo stranko, ki ...

Razkrito: Takšno ljubezen babice čutijo do svojih vnukov

Babice do svojih vnukov gojijo prav posebno ljubezen. M...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.