Ob novih prometnih znakih za šolske poti, je AVP 15. občinam zagotovila enoletno brezplačno uporabo prikazovalnikov hitrosti, hkrati pa je vse lokalne skupnosti pozvala k aktivnemu poročanju o opaženem stanju na posameznih območjih. Občine so se odzvale v velikem številu in izjemno hitro. Že v prvem tednu je AVP prejela odzive kar četrtine vseh občin v Sloveniji.
Javna agencija RS za varnost prometa je, za namene spremljanja uveljavitve novih Smernic za šolske poti, ki jih je v letošnjem letu izdala in z njimi seznanila preko 900 predstavnikov občinskih svetov za preventivo, učiteljev, policistov in drugih, pozvala vse lokalne skupnosti k poročanju o izvajanju aktivnosti v okviru akcije Začetek šole in priprave načrtov šolskih poti.
Na podlagi delnih podatkov, ki jih je AVP pridobila v prvem tednu šolskega leta kar od 56 slovenskih občin, od mestnih do najmanjših, je mogoče ugotoviti, da so v skoraj 80 % občine pred začetkom novega šolskega leta izvedle sestanke z deležniki na lokalni ravni (šole, policija, občinskih oddelki), v več kot 70 % so izvedli tudi terenski ogled šolskih poti ter v 60 % posebej obravnavali konkretne odseke. Na šolah so v več kot 60 % pregledali obstoječe načrte šolskih poti. Občine poročajo, da so pri usklajevanju načrtov šolskih poti, ki jih skladno s Smernicami pripravljajo osnovne šole na podlagi pridobljenih podatkov o načinu in smeri prihoda otrok v šolo, mnenj staršev o tveganjih, ter z grafičnim prikazom priporočenih poti na zemljevidu, v 41 % načrte šolskih poti ažurirali skladno s Smernicami, dodatno so v 20 % delno izvedli pripravo novih načrtov, 30 % pa jih poroča, da tega še niso izvedli, ampak načrtujejo. Manj kot 8 % jih navaja, da niso seznanjeni z navedenimi smernicami. Skupno so bili tako načrti šolskih poti osveženi in usklajeni za 44 osnovnih šol po Sloveniji.
Med konkretnimi aktivnostmi, ki so jih na lokalni ravni izvedli za urejanje šolskih poti skladno s svojimi pristojnostmi so v skoraj 90 % občin osvežili talno signalizacijo, v 60 % postavili novo vertikalno signalizacijo ter urejali preglednost (rastje, žive meje), postavili so tudi znake Šolska pot, v več kot 40 % so na šolske poti postavili preventivne radarske table. Izvedli pa so se tudi nekateri ukrepi izgradnje pločnik in urejanja bankin, javne razsvetljave ter ukrepi za umirjanje prometa (v 30 – 40 % občin). V manjši meri so izvedli druge zahtevnejše ukrepe, kot so semaforiziran ali nov označen prehod za pešce, vgradnja LED diod itd.
S področja preventivnih aktivnosti, ki jih je spodbudila tudi Javna agencija RS za varnost prometa, z vsemi preventivnimi gradivi in vsebinskimi sporočili, so na lokalni ravni v skoraj vseh občinah (97 %) izvedli varovanje otrok na kritičnih mestih ter zagotovitev preventivnih gradiv, v 80 % občin so zagotovili tudi organiziran šolski prevoz. V polovici občin, ki so se že odzvale na naš poziv, pa so pripravili posvete s šolniki, prispevke v lokalnih medijih ter sodelovali na uvodnih roditeljskih sestankih.
Na podlagi delnih rezultatov, ki so jih pridobili, na Javni agenciji za varnost prometa ocenjujejo, da so Smernice izredno dobrodošle, ter so pripomogle k dodatnemu urejanju šolskih poti za večjo varnost otrok. Prav tako se bo z uvajanjem dodatnih infrastrukturnih ukrepov ter urejanjem šolskih poti v okviru širše perspektive priprave celostnih prometnih strategij, ki v tem obdobju intenzivno potekajo na lokalni ravni, jasno umestilo minimalne zahteve za varnost ranljivejših udeležencev v prometu, kamor spadajo tudi otroci, pešci, kolesarji in starejši.