»Prve zamisli o projektu medsebojne pomoči starejših starejšim so se porajale ob petih parcialnih raziskavah o starejših, ki segajo v leto 1995, ko so upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije pričele razvijati projekt, da bi lahko starejši čim dlje ostali v domači oskrbi. V sedanji obliki Program Starejši za starejše teče na ZDUS od leta 2004,« je za portal MojaLeta.si povedala Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše.
Program Starejši za starejše, ki deluje vse dni v letu, je socialno varstveni program solidarnosti in medsebojne pomoči starejših starejšim in zasnovan s ciljem, da bi starejšim z organizirano pomočjo čim dalje samostojno živeli v domačem okolju in odložili odhod v domsko oskrbo.
Starejši od 69 let se sami odločijo, ali potrebujejo pomoč
Starejše od 69 let prostovoljci programa obiščejo na njihovem domu, jih seznanijo z cilji in namenom programa, da starejši lahko sprejme odločitev ali se želi vključiti v program ali potrebuje katero od oblik pomoči in storitev, ki jih prostovoljci programa organizirajo in izvedejo. »Veliko je starejših, ki si dostikrat za pomoč ne upajo zaprositi, oziroma nimajo dovolj sredstev, da bi si oskrbo na domu, ki je plačljiva, lahko privoščili, naše storitve so za uporabnike v celoti brezplačne,« je pojasnila Rožca Šonc.
Do sedaj so v program uspeli vključiti 184.708 starejših od 69 let, kar predstavlja 66% vseh starejših od 69 let v Sloveniji. Prostovoljci na terenu so do konca leta 2018 opravili 1.054.015 obiskov, na katerih so organizirali in izvedli 417.740 pomoči. Opravljenih je bilo 8.424.394 prostovoljskih ur. »Enote so locirane po celi Sloveniji. Zaradi lažje organizacije so društva razdeljena v 17 pokrajin po organizacijski shemi ZDUS. Z vključenimi društvi smo prisotni v vseh statističnih regijah Slovenije,« pojasnjuje Šonceva in dodaja, da je njihov cilj vključiti celotno število starejših od 69 let, prav tako pa v program vključiti tudi vsa društva upokojencev, ki v program še niso vključena. Nadgradnja programa mora slediti integrirani oskrbi starejših v lokalnih skupnostih in vključenosti v oskrbi na domu.
V programu Starejši za starejše je že okrog 3500 prostovoljcev
Izvajalci programa na lokalni ravni so prostovoljci društev upokojencev in teh je okoli 3500. Ti vključene uporabnike obiskujejo po planu obiskov, ki ga pripravi društveni koordinator. »Ob obisku prostovoljec skupaj z uporabnikom s pogovorom ugotovita njegov položaj in kakovost življenja uporabnika, njegove želje in potrebe po pomoči, možnosti pomoči prostovoljcev in mogoče potrebo po vključenosti javnih služb, kot so patronaža, center za socialno delo, občina. Lahko bi rekli, da naredijo neke vrste individualni načrt vključenosti uporabnika, terminski plan obiskov in potrebe po pomoči če jih ima, vrsto pomoči in storitve, kdo lahko to stori in do kdaj. Frekvenca obiskov se določi glede na želje in potrebe uporabnika,« še pojasnjuje vodja programa Starejši za starejše.
Želijo si preprečiti osamljenost starostnikov
Bistvo programa je organizirana pomoč in storitve, ki omogočajo starejšim, da ostajajo v domačem okolju, da jih vključimo v družbo, preprečujemo socialno izključenost in osamljenost. Uporabnike obiščemo na njihovem domu in to vse, ki so vstopili v starost 70-let, mlajše pa, če so bolni. Vključeni so člani društva upokojencev in drugi starejši, ki živijo na območju delovanja društva na osnovi sklenjene pogodbe z lokalno skupnostjo, da v njenem imenu izvajamo poverjene naloge. Fizično in finančno stanje ne vplivata na obisk. »Starejši od 75 let se radi vključijo in v tem vidijo možnost za izboljšanje položaja, kar je potrdila tudi evalvacija programa, mlajši upokojenci večinoma še ne potrebujejo pomoči oz. bistveno manj. Starejši pa tudi zelo težko priznajo, da potrebujejo pomoč jih je sram, zato je zelo pomembno zaupanje med prostovoljcem in uporabnikom,« še poudarja Šonceva.