»Nezaščiteno gledanje sončevega mrka lahko povzroči trajno izgubo vida – celo oslepitev,« so opozorili v UKC Ljubljana.
Po njihovih navedbah gledanje mrka brez ustrezne zaščite v rumeni pegi sproži fotokemične reakcije. Oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana Darja Dobovšek Divjak je učinek primerjala z usmerjanjem sončnih žarkov skozi lečo v papir, pri čemer nastane opeklina.
Zakaj je sončni mrk lahko tako zavajajoč?
Prav med mrkom lahko dobimo občutek, da je gledanje v Sonce manj nevarno. Luna zakrije del Sončeve površine, zato je bleščanja manj in lahko proti Soncu gledamo dlje kot običajno.
Toda preostali vidni del Sonca je še vedno dovolj intenziven, da lahko poškoduje mrežnico. Takšna poškodba se imenuje solarna retinopatija in prizadene predvsem osrednji del mrežnice, ki ga potrebujemo za oster centralni vid. Ameriška akademija za oftalmologijo navaja, da se vid po blažji poškodbi lahko v nekaj mesecih izboljša, vendar okrevanje ni vedno popolno in pri nekaterih ljudeh ostanejo trajne motnje vida.
Težava je tudi v tem, da poškodbe med samim gledanjem praviloma ne začutimo. UKC Ljubljana med prvimi težavami omenja bleščanje, pozneje pa se lahko pojavijo temen madež v vidnem polju, popačena oziroma ukrivljena slika in slabše zaznavanje barv.
Navadna sončna očala niso dovolj
Za neposredno opazovanje mrka potrebujemo namenska certificirana očala za opazovanje Sonca. Navadna sončna očala, tudi zelo temna, za to niso primerna.
UKC Ljubljana posebej odsvetuje domače improvizacije, kot so sajasto steklo, različne folije, rentgenske slike in fotografski filmi. Posebej nevarno je nezaščiteno gledanje skozi daljnogled ali fotoaparat, saj optične naprave sončno svetlobo dodatno koncentrirajo.
Pri otrocih moramo biti še previdnejši. Kot opozarjajo v UKC Ljubljana, so zaradi čistejših optičnih medijev in večje radovednosti še posebej ranljivi. Zaščitna očala morajo biti dovolj majhna, da se dobro prilegajo obrazu in otrok mimo njih ne more pogledati neposredno v Sonce.
Kaj bomo danes videli v Sloveniji?
Današnji mrk je v svetovnem merilu popolni sončni mrk, vendar pas popolnosti ne poteka čez Slovenijo. Popolni mrk bo mogoče opazovati med drugim na delih Grenlandije, Islandije in Španije, pri nas pa bomo videli le delno fazo.
V Ljubljani se bo delni mrk začel okoli 19.25, največjo fazo pa bo dosegel približno ob 20.12. Natančen potek in delež zakritega Sonca se po Sloveniji nekoliko razlikujeta.
Sončni mrk nastane, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem ter z Zemlje navidezno prekrije del ali celotno Sončevo ploskev. Pri popolnem mrku Luna za kratek čas povsem zakrije Sonce, pri delnem pa ostane del Sončeve površine ves čas viden.
Prav slednje je pomembno tudi z vidika varnosti. Dejstvo, da je velik del Sonca skrit za Luno, neposrednega gledanja vanj ne naredi varnega.
Če boste torej danes zvečer želeli opazovati ta zanimivi astronomski pojav, si pravočasno priskrbite ustrezno zaščito. Brez nje je veliko varneje mrk spremljati posredno ali prek prenosa – noben astronomski pojav ni vreden trajne poškodbe vida.