Ni zaupanja v državo
Današnje zaupanje v vladajoče politične, pravne in ekonomske strukture je na izjemno nizki ravni. To vnaša v slovenski prostor veliko negotovosti in strahu. Ljudje v taki družbi niso srečni. Če ni zaupanja v skupne dogovore, pa razpada tudi država, saj slednja nastane na podlagi dogovora med državljani, za obstoj katerega je zaupanje bistveno. Če zaupanja ni, je dogovor krhek.
Ni zaupanja v sočloveka
Žal pa ni načeto zaupanje samo na državnem nivoju. Še veliko huje je, da je nezaupanje v sočloveka vedno večje. Sosed sosedu ne zaupa več. Desetletja nazaj so si ljudje obljubili nekaj in je to veljalo kot pribito do izpolnitve obljube, četudi je to trajalo leta. Danes pa človek ne zaupa niti več v notarsko overjeno pogodbo. Zaradi peščice posameznikov je pravna država pod vprašajem. Zaupanje na vseh ravneh je vedno bolj načeto.
Bežanje v svoj svet ne koristi
To je pa težko gledati okrog sebe. Lahko sicer izrinemo iz svojega življenja vse medije in politiko, a vseeno moramo še vedno podpisati pogodbo, ko najamemo kredit ali kupimo stanovanje. Še vedno moramo vstopati v interakcijo z državnimi organi iz tega ali onega razloga. Trhlo zaupanje nas tako lovi na vsakem koraku in nam jemlje notranji mir.
Rešitev za dvig zaupanja obstaja
Prevečkrat se tako vdamo zaradi občutka, da smo nemočni in sami ne moremo ničesar narediti, da bi družbo spremenili. A za vsako bolezen rožca raste in za vsako težavo obstaja tudi rešitev. Za nezaupanje velja isto. Rešitev zanj ni daleč od nas. Leži namreč tam, kjer se rodi problem zaupanja. To je v vsakem posamezniku. Nezaupanje se rodi v nas kot posledica strahov pred neko neprijetnostjo v prihodnosti. Zato bi bilo dobro, da vsak, ki si želi biti bolj srečen v tej nezaupljivi družbi, vpraša sebe, koliko lahko zaupa sebi, da bo na primer plačal kredit pravočasno, da bo izpolnil dano obljubo sosedu, da ne bo ukradel nečesa, ko mu bo prišla na pot idealna priložnost za to. Saj vsi poznamo pregovor, da spremeni sebe in spremenil boš svet. Vsak bi moral najprej začeti zavestno gojiti zaupanje do sebe. Ko zaupaš sebi, boš zaupal drugim. To ljudje sicer včasih težko sprejmemo. Neradi vidimo, da na nekem nivoju, v neki situaciji, počnemo točno tisto, česar ne maramo pri drugih. Okolica je samo naše zrcalo.
Zaupanje je tam, kjer ni strahu
A vse to je zaradi nekega strahu. Počistimo strah in nezaupanje bo odšlo. Nato pa bomo storili točno tisto, kar bo potrdilo, da je bilo naše zaupanje upravičeno. Tako na primer v primeru zaupanja sosedu, ali nam bo vrnil posojeno kolo, vprašajmo sebe, česa nas je strah. Mogoč nas je strah, da bomo potem brez kolesa. Mogoče nas je strah česa drugega. Sprejmimo, da se to zgodi, in nato posodimo sosedu kolo le, če si to zaželimo iz srca in ne iz nekega strahu, kot na primer da nam ta kdaj drugič česa ne bi posodil ali nas ne bi imel rad. Če z veseljem posodimo kolo (brez kakršnekoli preračunljivosti), bo kolo prišlo nazaj oziroma se bo s kolesom zgodilo to, kar je v korist vseh udeležencev. V drugih situacijah je podobno. Znebimo se strahu in delujmo iz srca. Težave z nezaupanjem tako povsem izginejo. Mi smo srečni in pomagamo soustvarjati srečno družbo.
Če torej želimo ustvariti srečno družbo, začnimo gojiti zaupanje pri sebi in se znebimo vseh strahov, ki gojijo naše nezaupanje.
Mag. Agata Kopač je regresoterapevtka in poslovna svetovalka. Več o njej boste našli TUKAJ.