Seveda Julko zelo pogrešam, znala je pomagati tako, čisto neopazno, da se včasih niti nisem zavedala, da tega ne bi zmogla sama.
Zdaj moran seveda veliko več prositi za pomoč druge, ampak k sreči dobim vso pomoč, ki jo potrebujem, Z Julko sva se prav dobro zavedali, da bo ena od naju umrla in bo druga ostala sama.
Mislim da znam biti tudi sama in prav zato se lahko tudi bole družim z ljudmi, ko jih srečam in sem jih vedno vesela. Lahko pa sem neizmerno hvaležna za druženje z Julko in mislim, da mi tudi ta hvaležnost pomaga živeti.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Vsak dan pa svoje prijatelje na družabnih omrežjih razveseljuje z življenjskimi mislimi, ki spodbudijo k razmišljanju o vsakdanu. Zgornjo smo za vas izbrali za današnji dan.
PREBERITE TUDI: Metka Klevišar: ŽAL POGOSTO SPREGOVORIMO PREPOZNO