Pozdravljeni,
Na vas se obračam z vprašanjem glede osebnostne stiske mojega tasta, ki je star 76 let in je vdovec že 8 let. Po izgubi žene je sam skrbel zase, bil aktiven in hodil v družbo. Pred letom dni je bil operiran na srcu, operacija je bila uspešna, od takrat pa se je njegovo vedenje zelo spremenilo, njegova kvaliteta življenja pa poslabšala. Ne hodi več v družbo, zapira se vase, ni več fizično aktiven, zase zelo slabo skrbi, ko pridemo z ženo in otrokom na obisk se nas ne razveseli več, je nekako odsoten in imam občutek, da komaj čaka, da gremo. Fizično se dobro počuti, z izjemo pogostih glavobolov, ki jih prej ni imel. Sam veliko berem in tako sklepam, da je verjetno depresiven. Ko sem to omenil ženi, se je pojavil drug problem – za to, da bi bile težave lahko psihičnega vzroka in, da bi bilo potrebno poiskati ustrezno pomoč, namreč žena ne želi niti slišati. Spremembo v tastovem vedenju pripisuje prestali operaciji, opustitvi fizičnih aktivnosti in temu, da je vsako leto starejši. Zanima me, če bi po vašem mnenju pri tastu lahko šlo za depresijo ter, če gre za to, kako tastu najbolje pomagati, oziroma kako prepričati ženo v to, da bo razmislila o ustreznih oblikah pomoči.
Hvala za odgovor,
Dragan