Kako zaščititi sina-invalida v primeru moje smrti, da ga ne bi kdo ogoljufal?  

Pozdravljeni, Na vas se obračam z vprašanjem glede osebnostne stiske mojega tasta, ki je star 76 let in je vdovec že 8 let. Po izgubi žene je sam skrbel zase, bil aktiven in hodil v družbo. Pred letom dni je bil operiran na srcu, operacija je bila uspešna, od takrat pa se je njegovo vedenje zelo spremenilo, njegova kvaliteta življenja pa poslabšala. Ne hodi več v družbo, zapira se vase, ni več fizično aktiven, zase zelo slabo skrbi, ko pridemo z ženo in otrokom na obisk se nas ne razveseli več, je nekako odsoten in imam občutek, da komaj čaka, da gremo. Fizično se dobro počuti, z izjemo pogostih glavobolov, ki jih prej ni imel. Sam veliko berem in tako sklepam, da je verjetno depresiven. Ko sem to omenil ženi, se je pojavil drug problem – za to, da bi bile težave lahko psihičnega vzroka in, da bi bilo potrebno poiskati ustrezno pomoč, namreč žena ne želi niti slišati. Spremembo v tastovem vedenju pripisuje prestali operaciji, opustitvi fizičnih aktivnosti in temu, da je vsako leto starejši. Zanima me, če bi po vašem mnenju pri tastu lahko šlo za depresijo ter, če gre za to, kako tastu najbolje pomagati, oziroma kako prepričati ženo v to, da bo razmislila o ustreznih oblikah pomoči. Hvala za odgovor, Dragan  

Spoštovani! Hvala za prejšnji odgovor. Zanima me še sledeče: Po kolikem času po ločitvi se še lahko uveljavlja delitev premoženja? Pozdrav! Albert  

Pozdravček! Končno so vsi trije otroci odleteli iz gnezda. Nikoli si ne bi mislila, toda sedaj nama dejansko od plače in pokojnine nekaj ostane. To dajeva na stran. Čez dve leti grem v penzijo še sama in takrat bi rada izkoristila svoj čas. Oba sva zdrava. Trkam! Problem pa nastane pri možu. On je zapečkar, nikamor ne bi šel. Njemu je dovolj, da prebere časopis, se pogovarja s sosedi, ima na mizi kosilo in daljinec v roki. Jaz pa bi potovala, hodila na izlete, spoznavala nove kraje in ljudi. Če mi poveste, kako naj ga prepričan, da bi kam šla, bom zelo hvaležna. Sama pa ne grem. Silva  

Spoštovana gospa Rogan. S hčerko imava težave pri vzpostavitvi stika. Predvidevam, da ji slaba vest, ker mi je zasedla tričetrt prostora v hiši in celo stavbo ob hiši, ne dovoli. V bistvu si sama ne dovoli. Enostavno nič ne vpraša, če sme poseči v prostor. Ona kar obnavlja. Nimam nič proti. Sploh ne. Vendar ne na način, kot počne ona. Ravno zaradi tega, ker nimam dovolj prostora za bivanje, nimam kopalnice, ker je obnovila mojo, brez moje vednosti, uporablja moj vhod, ima še na razpolago enega , katerega bi si lahko naredila. Prosila sem jo, naj si uredi tistega, ker sem jaz ta vhod imela prej. Nič od prošenj. Vse slabša se. Do lani sem ji plačevala del mojih stroškov za polovico hiše, katerih nisem imela. Potem sem nehala, ker sem zahtevala vrnitev mojih prostorov ali plačevanje najemnine za tisto kar posedujejo. Ta vikend je celo onemogočila vstop v moje prostore , ki sem jih hotela za dva dni oddati nečakinji, ki je prišla z Ljubljane. Jaz sem šla pa k prijateljici v drug kraj. Tako, da se je nečakinja morala obrniti in oditi. Zdaj odhajam v mesto v blok. Plačevala bom najemnino z odkupom, ker nameravam stanovanje odkupiti, ko dobim denar od hiše, kjer sem živela vmes z drugim partnerjem. Pol hiše sem dobila na prvostopenjskem sodišču, zdaj se je pritožil moj bivši in čakam na rešitev z višje stopenjskega. Tam dobim denar, da potem odkupim stanovanje. Rada bi,da me izplača in s tem istočasno brata, ki ga prav tako pripada pol hiše. Meni bi bilo lažje tudi, da bi že zdaj odplačala stanovanje. S penzijo mi bo težko plačevati najemnino s stroški in še živeti. Z njo se ne morem dogovoriti ničesar. Hišo je začela prenavljati že, ko sem bila v drugi zvezi in to brez kakršnih koli vprašanj, če sploh lahko to počne. In se zdaj tako skoz nadaljuje. Z lepim pogovorom ne dosežem ničesar, ker ve, da se umaknem. Dere se name, da nima denarja. V bistvu ga ima preveč. Pa saj sem vesela, da ga ima, vendar mojega zaradi tega ne more zasedati več, kot pol. Na grobo ne bom šla z njo v pogovor. In tako se nič ne spremeni med nama, le hiša se skoz spreminja. Kako naj ravnam, da dosežem učinkovit stik z njo. Lep dan vam pošiljam.  

Kako naj sebe "prešolam", da me ne bo okoli prenašalo sladko vedenje bližnje osebe? Ali res mora postati človek večja baraba, da se ubrani vsaj do neke mere? Pozdrav! A  

Kako se odvaditi biti pošten, da ne bi vsaj od najbližjih doživljal grdobije. Tujce kaj hitro ocenim iz kakšnega testa so ... nimam posla z njimi. Ali vse preveč velja: žlahta/strgana plahta? Lep pozdrav! Albert  

Spoštovani! Ločena sva, vse je napisano na njeno ime. Sicer imam svoje prostore, katere pa moram vsled nemirov zapustiti. Ne želim se pa kar tako brez vsega odgnati. Kako uveljaviti karkoli od vloženega v več kakor 30 tih letih? Hvala za vaš nasvet!