Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s projektnimi partnerji organiziral zaključno strokovno srečanje projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia - AHA.SI), na katerem so udeležencem predstavili predloge ukrepov za strategijo staranja za Slovenijo. Osredotočili so se predvsem na problematiko trga dela, upokojevanja, preventive padcev, pripravo na starost, dolgotrajno oskrbo ter opolnomočenje starejših.
Navzoče sta uvodoma nagovorili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Dr. Anja Kopač Mrak je opozorila, da »Slovenija potrebuje novo nacionalno strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano odzivanje na proces staranja prebivalstva in s katero bi omogočili kvalitetno in aktivno staranje prebivalstva ob upoštevanju načel medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja« in dodala: »Projekti, kot je vaš, in posveti, kot je današnji, so seveda nepogrešljivi za načrtovanje celovite strategije odziva Slovenije na starajočo družbo in demografske spremembe.«
Z njo se strinja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila pomen medsektorskega sodelovanja: »Ta projekt je še posebej pomemben zato, ker že sedaj omogoča boljše povezovanje strokovnjakov na področju zdravstva in socialnega skrbstva in krepi zavest, da lahko samo skupaj najdemo najboljše rešitve. Prav tako so dragoceni rezultati analize zdravstvenega sistema, ki smo jo v teh mesecih na Ministrstvu za zdravje pripravljali v sodelovanju s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega Observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik.«
Raziskava med deležniki projekta je pokazala, da se strinjajo, da se slovenska družba hitro stara, da potrebujemo strategijo staranja in da je priprava tovrstne strategije prioriteta. V veliki meri podpirajo stališče, da mora strategija staranja upoštevati posledice ukrepov za vse generacije, prav tako pa se strinjajo, da je treba izkušnje starejših vključiti v pripravo strategije. Deležniki poudarjajo, da je potrebno spremeniti odnos do staranja v naši družbi, da je prav to prvi korak k učinkovitim načrtovanim spremembam.
Hitro staranje prebivalstva v Sloveniji
Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara, povečuje se delež prebivalstva, starejšega od 65 let, in zmanjšuje se delež prebivalstva v aktivni dobi. Projekcije števila in strukture slovenskega prebivalstva napovedujejo za naslednjih nekaj desetletij zgolj minimalne spremembe v številu prebivalstva, a velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva. V letu 2013 so delovno sposobni prebivalci predstavljali slabi dve tretjini vseh prebivalcev, ta delež pa naj bi se do leta 2050 zmanjšal na zgolj okrog eno polovico vseh prebivalcev in se na tej ravni ustalil. Na drugi strani pa naj bi se delež starejših od 65 let v prihodnjih 35-ih letih skoraj podvojil, saj naj bi le-ti leta 2050 predstavljali skoraj 30 % vseh prebivalcev Slovenije. Torej lahko rečemo, da se slovensko prebivalstvo pospešeno stara.
Vodja projekta dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ je opozorila: »Demografske spremembe in staranje v naši družbi so naša realnost. Projektni izračuni, bogate razprave z deležniki, testiranje dobrih praks v našem prostoru, vse kaže na dejstvo, da bo slovenska družba že čez dvajset let precej drugačna, pa če to hočemo ali ne. Zato je edina modra odločitev, da smo se lotili izzivov, pregledali scenarije, iskali konkretne rešitve in pripravili konkretne predloge ukrepov,« in dodala: »O tem moramo odločati vse generacije skupaj, saj samo skupaj lahko premaknemo razumevanje staranja v novo kvaliteto.«