Na testu so bili izdelki iz širokega cenovnega razreda in še enkrat več se je potrdilo, da za dober dezodorant ni potrebno seči globoko v žep.
Večina uspešno preprečuje neprijeten vonj, preprečevanje potenja pa je prav tako dokaj dobro uspelo večini antiperspirantov. Polovica izdelkov na testu je dobila skupno oceno "dobro". Več jih je med antiperspiranti, med njimi pa so tudi dezodoranti, ki ne vsebujejo aluminijevih soli.
Vsak izdelek na testu je dva tedna preizkušalo 20 udeleženk. Kako učinkovito preprečujejo neprijeten vonj, so strokovnjaki v laboratoriju, t. i. nosovi, ugotavljali 24 in 48 ur po zadnjem nanosu dezodoranta.
"Pri izdelkih, kjer ni bilo izrecno navedeno, koliko časa ščitijo, smo učinkovitost preverili le 24 ur po zadnjem nanosu. Pri tistih, ki obljubljajo 72-urno zaščito, pa tudi nismo čakali tri dni, ampak smo preizkus vonja končali po 48-ih urah. Precej nerealno se nam je namreč zdelo, da bi se kar tri dni zanašali, da bo naš vonj prijeten zgolj zaradi uporabe dezodoranta (in pozabili na prhanje)," je predstavila praktičen del testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:
"Kako prijetno diši dezodorant, nismo ocenjevali, saj so bila namreč mnenja o tem precej različna: kar je eni od udeleženk `prijetno dišalo´, je drugo `spominjalo na zdravila´."
Antiperspiranti so poleg tega dobili še težjo nalogo. Udeleženke so morale nekajkrat mirno sedeti v posebni komori s temperaturo 380C in 35-odstotno vlago v zraku. "Izmerili smo količino potu pod pazduho, ko je udeleženka uporabila antiperspirant in takrat, ko ga ni. Večina izdelkov je test prestala brez težav, dvema pa se je pri tem zalomilo," je predstavila rezultate Šmid Božičevičeva.
Sporne aluminijeve soli
"Sodobni potrošniki nismo zadovoljni le s preprečevanjem neprijetnega vonja, ampak želimo popolnoma preprečiti potenje, zato so proizvajalci seveda naredili izdelek, ki naj bi izpolnil naše želje. Že nekaj desetletij so poleg dezodorantov na trgu tudi antiperspiranti, ki potenje skoraj popolnoma preprečijo. Aluminijeve soli zavirajo delovanje znojnih žlez, tako da izločijo tudi do 80 odstotkov manj potu, kot bi ga sicer. Kot aktivna snov za zapiranje žlez znojnic največkrat uporabljajo aluminijev klorhidrat. Aluminijeve soli torej preprečujejo potenje in vsebujejo jih prav vsi antiperspiranti na testu," je predstavila vlogo aluminijeve soli Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:
»Ker pa se pogosto govori o nevarnostih aluminijevih soli, nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja je letos februarja tudi znižal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih na 20 odstotkov in potrošnike pozval k `previdnosti pri uporabi´, smo se kljub temu, da zanesljive znanstveno potrjene raziskave, ki bi dokazala ali ovrgla škodljivost aluminijevih soli, trenutno še ni, odločili, da preverimo tudi koncentracijo aluminijevih soli v testiranih izdelkih«.
Na testu se je izkazalo, da so koncentracije soli v izdelkih s testa dosti nižje od nemške priporočene: najvišja izmerjena je bila približno pet odstotkov, kar je še vedno skoraj štirikrat nižje od priporočene koncentracije.
Zdrava koža naj ne bi prepuščala aluminijevih soli
V telo sodobnega potrošnika zaide več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že "po naravi", npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko z aluminijem onesnažijo tudi v naravi in v procesu proizvodnje. Aluminij lahko prehaja v živila tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida) vsebujejo tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline.
Kako prepoznati, ali izdelek vsebuje aluminijeve soli?
Preverite, ali je na seznamu INCI na embalaži izdelka navedena sestavina, ki se začenja z "aluminium", npr. Aluminium Chlorohydrate, Aluminium Sesquichlorohydrate ali Magnesium Aluminium Silicate, ki sodijo med najpogosteje uporabljane v dezodorantih.