Alzheimerjeva bolezen: Zdravljenje s konopljo

Moje zdravje > Bolezni | piše: Helena Primic | 30.11.2023
Že leta 2004 so znanstveniki opazili zaščitne, antioksidativne in antiapoptotske učinke CBD na možgane, ki so rezultirali v zmanjšanju nevrotoksičnosti, ki jo povzroči zbiranje amiloidov.
	Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, saj ima več kot 60 % vseh bolnikov z demenco Alzheimerjevo bolezen. (Foto: Freepik.com)
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, saj ima več kot 60 % vseh bolnikov z demenco Alzheimerjevo bolezen. (Foto: Freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Alzheimerjeva bolezen - progresivna motnja, ki povzroči, da se možganske celice izčrpajo oziroma degenerirajo in odmrejo - je najpogostejši vzrok demence.

Kar v 70 % demence je vzrok Alzheimerjeva bolezen, ki povzroči nenehno upadanje razmišljanja, vedenjskih in socialnih veščin, kar bolniku vse bolj onemogoča samostojno delovanje in življenje.

Trenutna zdravila za Alzheimerjevo bolezen sicer lahko začasno izboljšajo simptome ali upočasnijo hitrost napredovanja bolezni (za približno 6 do 12 mesecev), toda pogosto prinašajo tudi neprijetne stranske učinke.

Zato je dobro vedeti, da obstaja tudi druga, povsem naravna možnost lajšanja simptomov Alzheimerjeve bolezni - s pomočjo konoplje oziroma izdelki s CBD.

 

Kanabinoidi ščitijo možgane pred uničenjem nevronskih mrež

Skozi zgodovino so sicer že uporabljali konopljo za umirjanje pacientov z Alzheimerjevo boleznijo in lajšanje simptomov bolezni, toda novejša znanost potrjuje, da je Alzheimerjeva bolezen močno povezana z endokanabinoidnim sistemom.

S ponovno pojavitvijo zdravil na osnovi kapljic CBD je zato veliko bolj verjetno, da bodo terapije na kanabinoidni osnovi postale bolj standardne za zdravljenje demence in Alzheimerjeve bolezni.

"V resnici take terapije že kažejo obetavne rezultate pri številnih boleznih, ki so povezane z možgani, saj kanabinoidi ščitijo možgane pred uničenjem nevronskih mrež skozi različne procese: nevtralizirajo proste radikale, blažijo vnetja, izboljšujejo mitohondrijsko delovanje, čistijo beta-amiloide in celične okruške," lahko preberemo na spletni strani Konopljazdravi.si.

Že leta 2004 so znanstveniki opazili zaščitne, antioksidativne in antiapoptotske učinke CBD na možgane, ki so rezultirali v zmanjšanju nevrotoksičnosti, ki jo povzroči zbiranje amiloidov. Ob opažanju sinergijskega učinka sestavin, kot sta CBD in THC, so pet let kasneje zapisali:

"Ogromna terapevtska vrednost CBD, tako izoliranega kot v kombinaciji s THC, izvira iz spoznanja, da je to redka, če ne celo unikatna sestavina, ki je zmožna zagotoviti zaščito živčevju s kombinacijo različnih lastnosti (antiglutaminski učinki, antivnetno delovanje, antioksidativno delovanje), ki skoraj v celoti pokrijejo vse spektre nevrotoksičnih mehanizmov, ki delujejo pri nevrodegenerativnih obolenjih (ekscitotoksičnost, vnetja, oksidativne poškodbe in tako dalje)."

 

Manj razburjenosti, agresije, blodenj in nespečnosti

Poleg antioksidativnih, antivnetnih in nevrozaščitnih učinkov kanabinoidov je več študij pokazalo tudi njihovo vlogo pri rasti živčnega tkiva v hipokampusu - delu možganov, ki je povezan s spominom.

Več odkritij iz leta 2014 kaže na to, da aktivacija receptorjev CB1 in CB2 z naravnimi ali umetnimi dejavniki (nepsihoaktivni odmerki) pozitivno vpliva pri eksperimentalnih modelih, tako da zmanjša delovanje škodljivega beta-amiloid-peptina in taufosforilacijo, prav tako pa spodbudi možganom lastne sisteme popravljanja celic.

"Endokanabinoidna signalizacija je pokazala znake moduliranja številnih sočasnih patoloških procesov, vključno z nevrovnetji, ekscitotoksičnostjo, mitohondrijsko disfunkcijo in oksidativnim stresom," so zapisali avtorji ene od študij.

V istem letu je nek avstralski poskus, opravljen na miših, pokazal, da zdravljenje s CBD spreobrne kognitivni primanjkljaj in naj bi imelo terapevtski potencial pri podobnih okvarah.

Študija iz leta 2016, kjer so preučevali enajst pacientov z Alzheimerjevo boleznijo ob uporabi THC, je pokazala znatno zmanjšanje potence simptomov, vključno z blodnjami, razburjenostjo, stresom, agresijo in nespečnostjo.

Konoplja je torej vendarle zelo obetavna oblika alternativnega zdravljenja, s katero lahko pomagamo bolnikom, ki trpijo za demenco in Alzheimerjevo boleznijo.

 

Kako pravilno dozirati zdravila iz konoplje?

Kot priporočajo na spletni strani Konopljazdravi.si, je priporočljivo, da pacienti sodelujejo z zdravstvenim delavcem, ki ima izkušnje s CBD ali kanabisom za medicinsko rabo, da lahko doziranje in metode jemanja povsem prilagodi posameznemu pacientu.

Sicer je na splošno pri tovrstnih in vseh novih zdravilih vedno dobro začeti z mikroodmerkom, da preverite občutljivost, nato pa odmerek počasi povečujete glede na priporočene vrednosti, vse dokler simptomi ne izginejo.

"Pacienti z Alzheimerjevo boleznijo morajo biti previdni, ko prehajajo na višje odmerke proti priporočenemu standardnemu oziroma makroodmerku, da minimizirajo psihoaktivne učinke. Sorte, ki vsebujejo veliko mircena, imajo bolj sproščujoč učinek," opozarja Matej Uršič na spletni strani Konopljazdravi.si in dodaja, da so produkti, ki vsebujejo več THC, boljši za težave s spanjem. Priporočen je odmerek maksimalno pet do deset mg THC naenkrat.

"Izogibajte se produktom s sativa-dominantnimi vrstami, saj te spodbujajo hiperaktivnost in disasociacijo. Zaradi varnostnih razlogov se produkte, ki se uživajo s kajenjem ali uparjalniki, pacientom z demenco odsvetuje.

V primerih, ko so potrebni višji odmerki, je priporočljiva uporaba koncentratov olja CBD, ki se ga jemlje oralno, v obliki kapsul ali pa z dodajanjem v hrano (dobro deluje na primer maslo iz oreščkov)," svojcem Alzheimerjevih bolnikov svetuje strokovnjak za zdravljenje s konopljo Uršič.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Osamljenost ruši obrambne moči imunskega sistema

Vse več raziskav kaže, da osamljenost zelo negativno vp...

Ali menopavza res pomeni konec seksa?

Menopavza je obdobje, ki ženski prinaša velike sprememb...

Ženske po 50. letu: Te stvari so nujne za dober seks v menopavzi (nasveti seksologinje)

Več ali manj seksa po 50. letu? Seksologinja pravi, da ...

Nasilje nad starejšimi nekoč in danes

Kaj je v preteklih nekaj desetletjih povzročilo čedalje...

Intervju s kineziologinjo: "Neaktivnost lahko vodi tudi v osamljenost in depresijo."

Dolgotrajno neaktivno življenje ima več uničujočih posl...

Kako ohraniti živahno spolnost tudi v menopavzi?

Velja splošno prepričanje, da naj bi v zrelih letih med...

Projekt CrossCare 2.0.: Oskrba starejših in odziv na staranje prebivalstva

V okviru preteklega 23. Festivala za tretje življenjsko...

6 navad, ki povečujejo tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen

Strokovnjaki opozarjajo pred navadami, ki uničujejo naš...

4 navade, ki so skupne ljudem, ki doživijo 100 let

Znanstveniki so raziskovali, v čem je skrivnost dolgoži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.