Izr. prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je povedala: »Antibiotike predpisujemo skoraj vsi zdravniki, vsak dan jih prejme približno 15 od tisoč Slovencev. Predpisujemo in jemljemo jih mimogrede, pogosto le za vsak slučaj. Ob tem pozabljamo, da gre za eno najpomembnejših skupin zdravil, od katerih je odvisen ves medicinski razvoj.«
Veliki kirurški posegi, zdravljenje raka, presaditve organov in uporaba imunosupresivnih zdravil za zdravljenje drugih bolezni, intenzivno zdravljenje hudih poškodb in bolezni (tudi ebole), se pogosto zapletejo z bakterijsko okužbo, pri kateri nujno potrebujemo učinkovit antibiotik. Široka raba antibiotikov je povzročila, da so se mikroorganizmi nanje prilagodili, tudi pri nas se že srečujemo z bakterijami, ki so odporne proti skoraj vsem učinkovitim antibiotikom.
V svetovnem merilu je protimikrobna odpornost eden največjih javnozdravstvenih problemov. Razvoj novih antibiotikov zaostaja, tudi v razvitem svetu res učinkovitih novih antibiotikov ne moremo pričakovati še vsaj 5 let. V vsakem primeru pa so nas izkušnje z razvojem odpornosti prav proti vsakemu antibiotiku naučile, da nas tudi novi antibiotiki ne bodo rešili težav dolgoročno: mikroorganizmi bodo vedno našli način, kako se izogniti vplivu antibiotika.
Nedavno je ameriški znanstvenik (Laxminarayan R) primerjal razmere na področju protimikrobne odpornosti s potrebo po energetskih virih: povečevanje porabe energije je enostranska in tvegana odločitev. Za energetsko vzdržnost je treba je najti načine, kako energijo porabljati bolj smiselno. V obeh primerih, na področju energije in zdravljenju okužb, gre za ravnovesje med naravo in človekom.
»Smotrne rabe antibiotikov ni mogoče doseči s predpisi in omejevanji, saj z njimi nikoli ne dosežemo vseh situacij, v katerih bolnik potrebuje protimikrobno zdravilo. Najpomembnejša je zdravnikova odločitev. Za ustrezno odločitev pa sta tako kot pri vsakem zdravniškem delu potreba znanje in usposobljenost. Dan antibiotikov je priložnost, da se tako zdravniki kot (potencialni) bolniki problema zavemo,« je še razložila izr. prof. dr. Bojana Beovič.