Baldrijan: Zdravilo za živce, srce in nespečnost

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis) že stoletja uporabljamo kot naravno zdravilo. Z njim krepimo živčni sistem, lajšamo stres, tudi prebavne motnje in nespečnost. Pomaga pri menopavzi, sprošča mišice, pozitivno deluje tudi na srce in krvni obtok.
Baldrijan pozitivno deluje na srce in krvni obtok. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Baldrijan pozitivno deluje na srce in krvni obtok. (foto: FreeDigitalPhotos.net)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Če iščemo baldrijan v naravi, ga najdemo na vlažnih, nižinskih travnikih. Ima visoka, votla cvetna stebla iz katerih poganjajo pernato deljeni, ozki, suličasti listi. Mladi poganjki so temno rdeči, kasneje ozelenijo. Stebla v maju ali začetku junija, nosijo velike, goste, bele ali bledo rožnate kobulu podobne glavice, sladko dišečih cvetov. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Če raste na suhih podlagah, je lahko vsebnost učinkovin višja, močnejša pa je tudi njegova aroma.

Že stoletja se baldrijanovi pripravki uporabljajo kot zdravilo, ki pomaga k spancu in sprostitvi. Najvažnejši del baldrijana pa je njegova korenika s koreninicami. Iz njih pridobivamo ekstrakt in alkoholni izvleček. Tudi posušene korenine se lahko uporabijo za čaj.

Korenine izkopavamo jeseni, oktobra ali novembra, lahko pa tudi januarja ali februarja, če zemlja ni zamrznjena. Koreninice dobro očistimo in hitro posušimo. Baldrijan lahko razmnožujemo s semeni.

Baldrijanove korenine vsebujejo eterično olje z značilnim baldrijanovim vonjem, ki še najbolj ugaja domačim mačkam. Med učinkovinami v koreninah je izovalerianska kislina, ki je vzrok za pomirjevalno delovanje baldrijana. S baldrijanom si lajšamo tudi razne živčne motnje, živčno izčrpanost, stres, živčno prebavne motnje in krče, nespečnost. Uporablja se tudi ob razburjenju, nemiru, migreni, pri težavah v menopavzi, skratka pri živčni prenapetosti. Sprošča tudi mišice. Vpliv pa ima tudi na srce in krvni obtok.

Čaj iz baldrijanovih korenin lahko pripravimo na dva načina. 3g ali čajno žličko zdrobljenih koreninic preko dneva ali noči namočimo v skodelici hladne vode in ga pogretega popijemo ali pa koreninice prelijemo z vrelo vodo in pijemo po požirkih preko dneva ali pred spanjem. Popijemo ga do dve skodelici dnevno po potrebi ali pa redno, v tem primeru po treh tednih prenehamo. Če nam je ljubše uživanje tinkture namesto čaja, jo jemljemo po potrebi, 1 - 3 krat dnevno (5 – 20 kapljic) v decilitru vode. Baldrijanovo delovanje je sicer blago, vendar lahko prevelike količine pripeljejo do težav s srcem. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uporabljajo. Redko ima stranske učinke. Nekateri pa ga preprosto ne prenesejo. Kar je pri baldrijanu, če ga lahko jemljemo tudi zelo dobrodošlo je, da ne povzroča zaspanosti in težkega prebujanja v jutranjih urah.

V biodinamiki iz cvetov baldrijana izdelujemo preparat 507. Zelo zgodaj zjutraj, ko je na cvetovih še rosa, nabiramo baldrijanova socvetja oz. cvetove. Baldrijanov preparat lahko izdelamo na dva načina. Prvi je zelo enostaven. Zanj potrebujemo polovico steklenice ali kozarca baldrijanovih drobnih, belih cvetnih lističev (ne celih cvetov). Čeznje prelijemo čisto studenčnico ali izvirsko vodo. Kozarec oz. steklenico zaščitimo pred mrčesom in obesimo za tri tedne na sonce ali pod krošnjo drevesa. Nato tekočino odcedimo in shranimo.

Drugi način izdelave preparata je ta, da cele cvetove brez stebelc, takoj po nabiranju zmeljemo in iz njih iztisnemo sok. Ta sok precedimo in ga nalijemo v temne steklenice, ki jih zaprte postavimo na temno mesto s konstantno temperaturo. V naslednjih nekaj tednih, bo sok v steklenicah fermentiral. Ko je vrenje zaključeno, steklenice na dan za cvet pregledamo in povonjamo. Preparat je uspel, kadar je vonj rahlo kisel, prijeten in v njem občutimo baldrijanovo noto. Zgodi se tudi, da se sok v kakšni steklenici pokvari, v tem primeru bomo to zaznali z vonjem po gnilem. Tak preparat je neuporaben, zato ga zavržemo. Ker se v steklenicah nabere kar nekaj usedlin, je dan za cvet primeren, da preparat precedimo in prelijemo v čiste steklenice, ki jih še vedno hranimo v temnem prostoru, kjer lahko dalje zori. Dobro pripravljen preparat iz baldrijana je uporaben več let.

Pred uporabo ga prelijemo v majhne kapalne stekleničke, saj ga za izdelavo škropiva potrebujemo le nekaj kapljic na liter mlačne vode. Dinamiziramo ga 20 minut, zatem ga uporabimo. V njem lahko namakamo semena pred setvijo (za ta namen vzamemo 1 žlico preparata na liter vode), škropimo zemljo pred sejanjem, na dan za cvet pomladi z njim škropimo sadje in okrasne rastline za obilnejše cvetenje. Ker pa baldrijan rastline zelo »žeja« (to lahko opazimo tudi mi, če uživamo baldrijanovo tinkturo za pomirjanje brez vode), jih moramo po škropljenju zaliti. V času rasti z njim trikrat poškropimo tudi žita (to povečuje pridelek), uporabimo ga lahko za zalivanje in pripravo kompostnega kupa in preparata iz kravjeka po Mariji Thun. Ker preparat, tako kot baldrijan sam, pripada nadsončnemu planetu Saturnu in posreduje toploto zemlji, ga uporabljamo tudi proti zmrzalim, tako spomladi, kot jeseni.

V baldrijanovem preparatu so skoncentrirane sile Saturna, ki delujejo s toploto, svetlobo in krepijo vitalnost rastlin. Podpira delovanje Sonca in vpliva na rastline tudi tako, da bolje gospodarijo s fosforjem, ki je na razpolago oz. je vezan v kremenasti substanci (pesek in kamnine) v tleh. Tla, ki so vsrkala kozmični vpliv Saturna (tudi Jupitra ali Marsa) iz atmosfere, oddajajo to toploto koreninam. Ta toplota v zemlji pa je drugačna od tiste v zraku. Ko zemlja toploto in seveda tudi zrak sprejme vase, dobita pridih živega, enako velja tudi za ostale elemente in to vpliva tudi na rastline. Fosforja v ozračju skorajda ne bomo našli, vezan je na sedimente, kamnine v tleh, fosfate, soli. Kroženje fosforja je pomembno za razvoj in rast vseh živih organizmov. Rastline fosfor iz tal vsrkavajo z vodo in ga vgrajujejo v različne organske spojine, ki jih potem konzumirajo rastlinojedci, razkrojevalci (glive)…, skratka gre skozi celotno prehransko verigo, na koncu z iztrebki ali odmrlimi rastlinami, ponovno pride v zemljo. Ker pa so fosfati v vodi slabo topni, je fosforja v njej razmeroma malo. Vendar na dostopnost fosforja rastlini, vpliva tudi kislost tal, saj čim bolj kisla so tla, slabša je topnost fosfatov, prav tako topnost fosfatov upada z naraščanjem pH zemlje. Torej, tla naj bodo približno nevtralna, da bo fosfor lažje dostopen. Seveda pa mora biti v tleh tudi glina, saj se s pomočjo nje lahko vse substance dvignejo v rastlino.

Fosfor je potreben za močne in zdrave korenine, pomemben pa je tudi v fazi cvetenja rastlin. Ko se začenja cvetenje rastlin (jagod, paradižnika, rož …), omogočimo rastlinam boljši dostop do fosforja – jih npr. poškropimo s preparatom iz baldrijana, saj v tej fazi rastlina potrebuje več fosforja.

Preparat 507 je edini med biološko dinamičnimi preparati, ki ne potrebuje zorenja v zemlji.

Obiščite portal Hiška zelišč, kjer boste našli še mnogo zanimivega!

 

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Vlasta Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic


"Nihče ni popoln; ne mlad in ne star, šele vsi skupaj lahko zgradimo lepši in srečnejši svet."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.