Spletne prevare z lažnimi krediti smo v Sloveniji zaznali že v letu 2012. Takrat so se mnogi posamezniki kot tudi podjetja zaradi ekonomske krize znašli v težkem finančnem položaju, kar so s pridom izkoristili spletni goljufi. Goljufi so obljubili ugodno posojilo, brez zavarovanja, z nizko obrestno mero, kar se je za marsikoga končalo s finančno škodo, ki je še poglobila težek socialni položaj.
OD FORUMOV DO SPLETNIH STRANI IZMIŠLJENIH BANK
Goljufi so pred leti objavljali male oglase na spletnih oglasnikih ali pa ponudbe umeščali kot komentarje na različnih forumih in novičarskih portalih. Pogosto potrošniki takšne ponudbe prejmejo tudi prek elektronske pošte, saj spam zaščita ni popolnoma učinkovita.
Ker pa so goljufi povsem v koraku s časom, nas skušajo prepričati o legitimnosti svoje ponudbe tudi z lažnimi spletnimi stranmi izmišljenih bank in finančnih podjetij. Prav tako postavljajo zavajajoče Facebook strani, kjer zlorabljajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov.
VIR SLIKE: https://www.varninainternetu.si/
Veliko spletnih strani lažnih bank uporablja enako oblikovno predlogo, goljufi le zamenjajo logotip in kontaktni elektronski naslov. Odkar je mogoče digitalno potrdilo (certifikat) pridobiti tudi brezplačno in na daljavo, goljufi namestijo tudi tega in obiskovalec vidi ključavnico v brskalniku, kar še poveča občutek verodostojnosti.
KAKO NAS GOLJUFI PREPRIČAJO O NAKAZILU DENARJA?
Ko je stik prek Facebooka ali obrazca na spletni strani vzpostavljen, goljufi zahtevajo, da posredujete osebne podatke ter podatke o ročnosti in znesku kredita. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah! Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo posojilo, oddajajo stanovanja ipd.
Prošnja za kredit bo brez težav odobrena, nato pa sledijo zahteve po plačilu različnih stroškov: za odprtje novega računa, plačilo notarskih storitev, zavarovanja kredita, plačilo davkov ipd. Da bi vas prepričali o legitimnosti ponudbe, vam pošljejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Seveda pa tu ne gre za dokument bančnega uradnika, ampak za dokument ene izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih pošljejo tudi uporabniško ime in geslo za prijavo v njihovo »spletno banko«. Tako vas želijo prepričati, da denar že čaka na računu, samo stroške morate poravnati. Seveda ne gre za pravo spletno banko, ampak za prirejeno spletno stran.
VIR SLIKE: https://www.varninainternetu.si/
IZOGIBAJTE SE UPORABI SISTEMOV ZA HITER PRENOS DENARJA
Plačilo najpogosteje zahtevajo prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram. Plačilna sistema sta namenjena hitremu prenosu denarja in ne plačevanju blaga in storitev, saj se sled za denarjem zelo hitro izgubi. Denar, ki ga na ta način nakažete goljufom, je za vedno izgubljen. V nekaterih primerih pa goljufi pošljejo številko bančnega računa za nakazilo stroškov. Tu gre za bančne račune v lasti t. i. denarnih mul, ki jih goljufi novačijo pod pretvezo dela od doma. Naloga denarnih mul je posredništvo, da nakazani denar čim prej posredujejo po drugi poti naprej ter zakrijejo sledi denarnega toka.
PREVERILI SMO, KAKO PREVARA DELUJE:
“Ali ste v finančni krizi? Ali ste že zavrnili banke za posojilo? Ali potrebujete denar nujno? Ali potrebujete posojilo za širitev vašega podjetja? Ste iskali posojilo? Ste prišli na pravo mesto. To posojilo je 100 % zagotovljena. Contact me zdaj in dobili kakovostne storitve. Gospa Ebis Vivian (finaid45@hotmail.com)”
Prek objavljenega e-mail naslova smo kontaktirali go. Vivian in prosili za vsoto 4.200 evrov. Še isti dan smo dobili odgovor, da lahko dobimo kredit za obdobje 36 mesecev, mesečni obrok pa je 128 evrov; torej 10-odstotne obresti na celoten znesek. Ga. Vivian je končala svoj odgovor takole “Če ste v redu s pogoji zgoraj, nazaj k meni, tako da lahko gremo na naslednji korak.”
V naslednjem koraku smo morali posredovati svoje osebne podatke, telefonsko številko, višino mesečnega dohodka in podobno. Torej vse tisto, kar bi tudi sicer pričakovali pri najemu kredita. Posredovali smo izmišljene podatke in telefonsko številko pri spletnem ponudniku telefonije. No, “pristojbino” v višini 100 evrov naj bi plačali prek sistema Western Union. Zelo nenavadno je, da bi banka, ki ponuja kredite, za svoje stroške prejemala plačilo prek plačilnega sistema Western Union. Gre za plačilni mehanizem, ki ne omogoča sledenja transakciji in je ravno zato priljubljeno orodje spletnih goljufov. Nato smo prekinili vso komunikacijo, saj je naš eksperiment uspel – dokazali smo vse znake klasične nigerijske prevare.
BODITE POZORNI NA SLEDEČE ZNAKE PREVARE:
Najbolj resen znak za alarm je, če nekdo od vas zahteva plačilo preko sistema Western Union! Ta sistem je namenjen hitremu prenosu denarja fizičnim osebam, sledenje nakazilu pa ni možno in je prav zato priljubljeno orodje spletnih goljufov.
Bodite pozorni na “polomljeno” slovenščino. Tudi v tem primeru, je vsa komunikacija potekala v slovenščini, vendar so bili odgovori očitno prevedeni s strojnim prevajalnikom Google Translate.
Uporaba brezplačnih elektronskih predalov. Vedno preverite elektronski naslov pošiljatelja. Se elektronski naslov ujema z naslovom uradne institucije? Banka prav gotovo ne bi uporabljala brezplačnega poštnega predala (gmail.com, hotmail.com, blumail.org, yahoo.com)!
Goljufije in finančno oškodovanja prijavite policiji! Takoj kontaktirajte svojo banko in poskusite preklicati plačilo.
KAJ NAREDITI, ČE POSTANETE ŽRTEV?
Če ste žrtev prevare z lažnim kreditom, čim prej obvestite policijo. Na banki se pozanimajte o možnostih preklica nakazila.
Če ste goljufom poslali skenogram ali fotografijo osebnega dokumenta, prav tako svetujemo prijavo na policiji. Če pride do kraje identitete ali nadaljnjih zlorab, vam bo zapisnik policije prišel prav pri morebitnem dokazovanju svoje nedolžnosti.
Prekinite vso nadaljnjo komunikacijo z goljufi. Predvsem pa jim v nobenem primeru ne nakazujte (dodatnega) denarja, tudi če vam bodo grozili.
ŠE VEDNO PA VELJA NAJBOLJŠI NASVET, KI VAS OBVAROVAL PRED SPLETNIMI GOLJUFI: “NE NASEDAJTE PRAVLJICAM. ČE SE NEKAJ SLIŠI PREVEČ LEPO, DA BI BILO RES, POTEM NAJBRŽ NI!”
Članek je nastal v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije za njihovo revijo VIP.
Članek je objavljen na: https://www.varninainternetu.si/krediti-prek-spleta/