Pametni telefoni so že skoraj postali neločljiv podaljšek našega telesa. Ves čas jih imamo pri sebi, z njimi dostopamo do elektronske pošte in mobilne banke. Na njih hranimo svoje spomine in kontaktne podatke drugih oseb. Glavna lastnost mobilnih naprav je ravno nenehna povezljivost. Hkrati pa to pomeni, da se vsa tista spletna tveganja, katerim smo izpostavljeni za domačim računalnikom, selijo tudi na pametne telefone in tablice. Zato moramo z njimi ravnati pazljivo in preprečiti, da bi prišli v napačne roke.
A telefon lahko tudi izgubimo ali pa se nam ta pokvari, zato moramo poleg varnosti same naprave, poskrbeti tudi za redno izdelavo varnostnih kopij pomembnih dokumentov in fotografij, ki jih na njej hranimo.
Najpogostejše zlorabe prek pametnih telefonov
Najpogostejša prevara, ko govorimo o pametnih telefonih, je tako imenovani smishing oz. lažna SMS sporočila - najpogosteje v imenu bank, pošte in dostavnih služb. V SMS-sporočilih navajajo, da moramo ukrepati takoj, ker se bo sicer zgodilo nekaj neprijetnega – najpogosteje so to izgovori, da nam bodo blokirali račun, da moramo posodobiti podatke, ali pa, da nas čaka paket. Goljufi skušajo s takimi SMS-sporočili priti do naših finančnih podatkov, kot so podatki za dostop do mobilne banke in podatki kreditne kartice.
Velja splošno pravilo, da na povezave v SMS-sporočilih ne klikamo, še posebej pa prek njih nikoli ne vnašamo nobenih podatkov. Banka, pošta in dostavna podjetja namreč v SMS-sporočilih nikoli ne zahtevajo, da prek povezave vpišemo svoje geslo ali podatke kreditne kartice. Če sporočilo to zahteva, je zagotovo lažno in ga lahko izbrišete.
Druga pogosta prevara, s katero goljufi ciljajo na uporabnike pametnih telefonov, pa je vaba v drage SMS klube. Z obljubami o bogatih nagradah goljufi prepričajo uporabnika, da vpiše svojo telefonsko številko. Z vpisom telefonske številke pa uporabnik ne prejme nagrade, temveč se včlani v SMS klub s članarino, ki lahko znaša tudi več 10 evrov mesečno.
Osnovno vodilo rokovanja s pametnimi telefoni pravi, da so ti pametni le toliko, kolikor so pametni njihovi uporabniki.
Zaklepanje ekrana
To je prvi izmed varnostnih ukrepov, s katerimi preprečimo lahek dostop do naše naprave in podatkov na njej. Poleg PIN-kode, s katero zaklepamo SIM-kartico, moramo zaklepati tudi ekran. Ekran telefona zaklenemo vedno, ko ga ne uporabljamo, za odklepanje pa uporabimo prstni odtis, vzorec ali geslo. Koda, s katero odklepamo naš pametni telefon, predstavlja ključ do vseh podatkov, ki so shranjeni na njem, zato mora biti znana le nam.
Nalaganje aplikacij
Na pametnih telefonih namesto programov uporabljamo aplikacije. Tako za branje pošte in novic, kot brskanje po spletu, druženje prek različnih družbenih omrežij in še več. Nekatere aplikacije so na telefonu naložene že, ko telefon kupimo, druge pa lahko naložimo ali kupimo sami. Pri tem je pomembno, da jih vedno nalagamo le iz uradnih aplikacijskih trgovin, kot sta Google Play in App store, saj le tako vemo, da gre za zaupanja vredne aplikacije.
Ne naložite si čisto vsake aplikacije – premislite, če jo res potrebujete. Ko pa je ne uporabljate več, jo odstranite. Vedno tudi preverite, katera dovoljenja potrebuje. Če zahteva preveč dovoljenj, kot so npr. dostop do kontaktov, kamere, mikrofona ipd. izberite raje drugo aplikacijo.
V primeru kraje
Telefon pa lahko tudi izgubimo oz. nam ga ukradejo. Tako izgubimo vse podatke, kontakte in datoteke, ki smo jih hranili na napravi. V tem primeru je dobro čim prej kontaktirati našega operaterja, da blokira SIM-kartico in prepreči nastanek dodatnih stroškov, npr. s klici v tujino.
Za prijavo na policiji, potrebujete IMEI oz. serijsko številko naprave, ki je zapisana na garancijskem listu in na škatli od telefona. Lahko pa vtipkate *#06# in pritisnete na gumb za klic ter si IMEI številko zapišete in shranite nekam na varno.
Pred odhodom na počitnice poskrbite za varnost svojega pametnega telefona. Upoštevajte opisane ukrepe za zaščito svojih podatkov in spominov.
Video o varni rabi telefona: https://youtu.be/qsUsH7cWhso?si=2N-lKXMFfyEVLBT8