Začnimo s študijo, ki so jo opravili na ljubljanski Biotehniški fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ugotovili so, da nanodelci, ki so v avtomobilskih izpuhih, povzročijo, da čebele spremenijo vedenje: postanejo hiperaktivne in vznemirjene. Gre za zadnjo v seriji študij, ki dokazujejo, kako zelo promet vpliva na zdravje nas vseh.
“Zrak, ki ni onesnažen (promet je eden od glavnih onesnaževalcev) preprečuje nenalezljive bolezni, pa tudi zmanjšuje tveganje za bolezni med ženskami in ranljivimi skupinami, vključno z otroki in starejšimi," pravi dr. Flavia Bustreo iz Svetovne zdravstvene organizacije, ter postreže s številkami: onesnaženi zrak povzroča za 40 odstotkov več ishemične bolezni srca, za 40 odstotkov več srčih in možganskih kapi, za 11 odstotkov več kroničnih pljučnih bolezni, za 6 odstotkov več raka pljuč in za 3 odstotke več akutnih obolenj dihal pri otrocih.
V »Čistem zraku za Evropo« tudi Slovenija
Najbolj pomembne zdravstvene posledice prometa torej niso tisto, kar beremo v črni kroniki. Pravi “boj” poteka daleč od oči javnosti, je dolgotajen, posledice pa se pogosto pokažejo šele čez desetletje ali več. Zato je še toliko bolj pomembno storiti vse, da bi se negativni vpliv prometa na zdravje ljudi zmanjšal. V Sloveniji, ki je izrazito tranzitna država in v kateri cestni promet predstavlja kar dve tretjini blagovnega prometa, so pomembni koraki že storjeni. Evropska unija je vpeljala program Čisti zrak za Evropo, ki se mu je zavezala tudi Slovenja ter sprejela okoljevarstveni standard Euro 6.
Kaj prinaša Euro 6?
“Okoljevarstveni standard Euro 6 je pri dizelskih motorjih za tovorna vozila občutno oklestil dovoljene izpuste zdravju škodljivih emisij, predvsem dušikovih oksidov,” pojasnjuje Andrej Sirk iz podjetja T. L. Sirk. Slednje je s 17 milijoni prihodkov eno od petih največjih v svoji branži, s skoraj 8 milijoni investicij v zadnjih dveh letih pa tudi eno od večjih vlagateljev na področju transporta. “Testi so pokazali, da vozila z motorji Euro 6 v primerjavi s prejšnjim emisijskim standardom v okolje spustijo za 50 odstotkov manj trdnih delcev ter za 80 odstotkov manj dušikovih oksidov,” pravi Andrej Sirk, in pojasni, da na manjše onesnaževanje pomembno vpliva tudi način vožnje: “Ljudje smo različni. Nekateri vozijo bolj sunkovito in radi pritisnejo na plin. Drugi vozijo bolj umirjeno.” Prepričan je, da bi morali biti profesionalni vozniki še posebej vzgled slednjega, njihovi delodajalci pa bi morali poskrbeti za sodoben in tehnološko vrhunsko opremljen vozni park. Sam je vanj v zadnjih dveh letih vložil pet milijonov evrov.
Onesnažen zrak vpleten v diabetes
In kakšne so konkretne posledice vdihavanja trdnih delcev ter dušikovih oksidov pri človeku? Simona Perčič, dr. med. iz NIJZ, pojasnjuje: “V zadnjih desetletjih so bili dodobra raziskani in objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka in inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih, kot pri otrocih.”
Daljša izpostavljenost, več bolezni
Mehanizmov, po katerih trdni delci in dušikovi okdsidi kvarijo zdravje, je več. Najbolj pomembno je trajanje izpostavljenosti. Poleg tega se različni učinki na zdravje potencirajo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, otroci in starostniki. Simona Perčič pojasnjuje: “Izpostavljenost delcem različnih velikosti in dušikovim oksidom povzroča oksidativni stres in vnetje v pljučnem tkivu, ki se razširi sistemsko in povzroča okvaro ožilja. Delci lahko prehajajo v krvni obtok ter vstopijo v stik z endotelnimi celicami in trombociti, kar škodi ožilju in kvarno vpliva na hemostazo.“
Ali za našteto obstaja varna meja in če da, kolikšna je? “Varna meja je določena v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).Za PM10 v zraku naj ne bi resegala povprečno 20 µg/m3. Po priporočilih Evropske agencije za okolje (EEA) je ta nekoliko višja in sicer povprečno 40 µg/m3 . Povprečne mejna vrednost pomeni, da so za določen čas koncentracije legalno lahko povišane tudi preko teh mej, Poudariti pa je treba, da pri nas takšnega onesnaženja še ni, kot na primer v vzhodnih državah sveta (Peking, Hong Kong, Delhi) kjer so koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku trajno močno zvišane,” za konec še pove Simona Perčič.
Okvir: Kdo lahko vozi čez Slovenijo?
Ministrstvo za instraskturo pojasnjuje:
Prevozno podjetje, ki opravlja prevoze na območju EU mora izpolnjevati pogoje predpisane z Uredbo (ES) 1071/2009. Ti pogoji so:
- da imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic EU,
- da imajo dober ugled (to pomeni, da niso resneje kršili predpisov EU s področja cestnih prevozov),
- da imajo ustrezen finančni položaj (imajo na voljo kapital in rezerve, ki morajo znašati vsaj 9.000 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 5.000 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo) in - da imajo ustrezno strokovno usposobljenost (upravljavec prevoza v podjetju mora posedovati ustrezno spričevalo).
Na podlagi izpolnjevanja navedenih pogojev potem cestni prevoznik pridobi licenco Skupnosti v državi, kjer ima sedež. V Sloveniji sta na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu za izdajo licenc Skupnosti pooblaščeni Gospodarska zbornica Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. S to licenco je cestnim prevoznikom omogočen dostop do trga vseh držav članic EU.
Režim opravljanja prevozov s tretjimi državami (nečlanice EU) pa poteka na podlagi bilateralnih sporazumov Slovenije s posameznimi državami. Za določene vrste prevozov s posamezno državo (npr. prevozi v tretje države) je na podlagi bilateralnih dogovorov potrebna dovolilnica, ki omogoči cestnemu prevozniku, ki ima sedež v tretji državi (izven EU) dostop do trga države, s katero ima sklenjen sporazum.
Ali obstaja spodnja meja starosti tovornjakov, ki lahko vozijo po slovenskih cestah ter kako se preverja, ali vozila glede izpuhov dosegajo zakonsko predpisane standarde?
Na ministrstvu pojasnjujejo, da meja starosti tovornjakov, ki vozijo po slovenskih cestah, ni predpisana. Bistveno je, da so vozila tehnično brezhibna ter da poleg ostalih tehničnih pogojev izpolnjujejo tudi zakonsko predpisane standarde glede izpuhov. To pa se dokazuje na rednih tehničnih pregledih.