Gospa Ivanka nam v zanimivem pogovoru zaupa, da je zelo ponosna, da se tradicija peke v družini nadaljuje in da jo hčerka in vnukinji še vedno vključujejo v proces dela, kolikor zmore.
Še vedno zelo rada preveri, ali je testo v redu, pomaga pri mazanju pekačev, nabiranju in pripravi sestavin, ki »morajo biti kvalitetne in skrbno izbrane«, ter poda svoje mnenje glede novosti in svežih zamisli, ki se pri pripravi Ivankinih dobrot porodijo hčerki in vnukinjam.
Ivankine dobrote: od začetkov do prepoznavnosti
Svojo prvo potico je gospa Ivanka spekla že kot petnajstletnica. Spominja se, da je rada zahajala k sosedi, ki je odlično pekla in kuhala ter tam dobila navdih za svoje delo. »Nekoč sem se okorajžila in sama pripravila krofe, ki so bili zelo dobri. Soseda me je pohvalila in tako se je začelo,« razlaga. Sprva je pekla le za družino, sorodnike in prijatelje, po upokojitvi pa je to postala njena dejavnost.
Preberite tudi: Babica Jolanda, 92: "Svet je velik – dobro je, da ga moji vidijo. Jaz jih pa gledam od tu."
Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugim večkrat tudi priznanje za orehovo potico na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Domislila si je tudi potice z nadevom iz bezga in brusnic, ki je izjemno priljubljena, pa potico s svežimi kamilicami, hčerka pa je oblikovala potico s smrekovimi vršički.
.png "Potica")
Foto: osebni arhiv
Ko jo vprašamo, v čem je skrivnost odličnih potic, ki so prepoznavne daleč naokoli, pove: »To je delo z veseljem, z dušo, z dobro voljo. Brez tega nič ne bi tako dobro uspelo. Pa seveda odlične sestavine morajo tudi biti.«
Preberite tudi: Marko Finec: »V domu starejših imam ves potreben komfort«
Zaupa nam, da med delom v kuhinji pogosto tudi zapojejo. Da, petje je tudi njena strast, kar dokaže tudi med tem pogovorom, in pove, da še vedno tu pa tam vzame v roke harmoniko. Včasih skupaj s prijateljicami zapoje tudi na tržnici v Domžalah, kamor vsako soboto dopoldne spremlja vnukinjo Anjo, ki tam prodaja njihove pekovske dobrote. »Stik z ljudmi na tržnici mi zelo veliko mi pomeni. Rada sem med ljudmi, to me napolni z energijo, doma bi mi bilo dolgčas,« pove.
V Ivankinem pripovedovanju se prepletajo spomini, ki so ostali živi, in tisti, ki jih je čas nekoliko obrusil, a vse, kar pove, je prežeto s toplino in nasmehom. Zelo se veseli, da bo 26. aprila praznovala štiriindevetdeset let, obkrožena z vso družino: otroki, vnuki in pravnuki.
Foto: Petra Prelec Klemenčič
Družina kot temelj vsega
Največ zaslug za to, da je Ivanka še vedno del ekipe in da ohranja tako veliko življenjsko energijo, ima njena hčerka Ivi, ki vsakodnevno skrbi tako za mamo kot za peko in za to, da mama v okviru svojih zmožnosti ostaja vključena v proces dela, a ne preobremenjena.
Preberite tudi: Ko prostovoljka postane most do sveta: srčna Lili Gornik
Pri tem ji zelo veliko pomagata tudi hčerki, saj je dela res veliko. Poleg tega, da prodajajo na domžalski tržnici in v Arboretumu Volčji potok, nudijo tudi izdelke po naročilu, od krofov do potic z različnimi nadevi, flancatov, štrukljev in drugih dobrot. »V zadnjem obdobju so zelo popularni izdelki s pistacijo, na primer potica, biskvit in štruklji s pistacijo,« pojasni vnukinja Anja.
»Danes nam mama popolnoma zaupa, a ni bilo vedno tako,« dodaja Ivi. Dolga leta ji je lahko samo pomagala in se od nje učila, potem pa je naključni dogodek, mamina poškodba, to spremenila. Mama je bila zaskrbljena, da ne bo uspela pripraviti naročenih dobrot, Ivi pa je zjutraj zgodaj vstala in spekla krofe, ki so bili popolnoma enaki maminim. Šele takrat si je pridobila mamino popolno zaupanje.
Foto: osebni arhiv
Sčasoma je prevzemala vedno več odgovornosti in kasneje vključila še hčerki, saj se je obseg dela povečeval in je potrebovala pomoč. Čeprav se dejavnost širi, vse še vedno temelji na tradiciji in znanju, ki se prenaša iz roda v rod.
Ivanka mlajše spodbuja k ohranjanju tradicije in praznikov ter k temu, da družina skupaj pripravlja dobrote in se ima pri tem lepo, da skupaj kaj zapoje in se poveseli. »Skupni trenutki so dragoceni in prav je, da si vzamemo čas drug za drugega,« poudarja.
Preberite tudi: Spoznajte babico, ki je snema oglase in obvlada pametne telefone
Gospa Ivanka Brodar je s svojo neomajno voljo, toplino in predanostjo uspela ustvariti nekaj, kar povezuje tri generacije. Čeprav je v visoki starosti, ji ob podpori in pomoči družine uspeva živeti polno življenje v domačem okolju, na katerega je zelo navezana in sodelovati pri delu, ki ga ima zelo rada. Njena hčerka in vnukinji pa s svojim zavzetim sodelovanjem dokazujejo, da se najlepše tradicije ohranijo tam, kjer jih negujejo ljubezen, spoštovanje in skupno ustvarjanje.
_____________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.