Dva bregova: Esej o samomoru

Aktualno > Dogodki | piše: M. L. | 8.5.2017
V zadnjih dneh smo bili izpostavljeni precej polarizirani razpravi o tem, ali je naslov letošnjega maturitetnega eseja – Samomor kot izhod iz družbenega kolesja – primeren ali ne.
Je bila izbira naslova primerna ali ne? (foto: pexels.com)
Je bila izbira naslova primerna ali ne? (foto: pexels.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, z javnozdravstvenega vidika naslov eseja, ki so ga letos pisali maturantje, ni primeren.

Prebrali smo lahko takšne in drugačne negativne pridevnike na račun slovenistov, ki so predlagali in potrdili takšen naslov, kot tudi mnenje tistih, ki so sloveniste zagovarjali, češ da maturanti niso več otroci, da jih ni potrebno zavijati v vato in podobno.

Na NIJZ pojasnjujejo:
Naj poudarimo, da se nimamo namena vpletati v kakovost dela slovenistov (ali vrednotiti vsebinsko/jezikovno ali umetniško kvaliteto posameznega dela), ampak se na izbiro naslova odzivamo z javnozdravstvenega vidika problematike (preprečevanja) samomora, s katero se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že desetletja poglobljeno ukvarjamo in poznamo možne znanstveno dokazane učinke v zvezi s komuniciranjem samomora. Zato menimo, da bi bili za sloveniste oziroma tiste, ki so izbirali tematiko za naslov letošnjega naslova, kompetenten sogovornik.

Poudarjamo, da ne gre za to, da se o temi samomora ne bi smeli pogovarjati ali razpravljati. Nasprotno. O tem se je treba pogovarjati, saj na ta način povečujemo zavedanje o problemu (kakšni so znaki samomorilnega vedenja itd.), vsebino detabuiziramo, tiste, ki so v stiski, pa v najboljšem primeru vzpodbudimo k iskanju pomoči. Vendar pa tako kot v primeru slovenskega jezika obstajajo slovnična pravila, tudi v primeru komuniciranja o vsebini samomora, obstajajo na dokazih temelječa (angl. evidence based) pravila. Njihov namen je, da vedenja ne bi posnemal oziroma ga povzel kdo od ogroženih posameznikov (bolj zainteresirani bralec si več o tem lahko prebere v Strokovnih smernicah za odgovorno poročanje o samomoru. Med najpomembnejša pravila komuniciranja o samomoru spada navajanje drugačnih načinov reševanja težav, navajanje virov pomoči, predvsem pa se samomor nikoli ne sme prikazovati oziroma navajati (implicirati) kot možna rešitev za težave. Esej z naslovom Samomor kot rešitev iz kolesja sistema pa implicira natanko to. Menimo, da tisti, ki so izbrali naslov letošnjega eseja, niso imeli slabih namenov in je bil njihovih cilj zgolj preveriti sposobnost analitičnega razmišljanja maturantov, vendar so to po našem mnenju storili precej neposrečeno. Seveda, samomor je lahko tema tudi za kakšno plodno filozofsko razpravo (ker gre v enem segmentu zagotovo tudi za filozofsko vprašanje), a ne na način, da jo ponudimo celi generaciji maturantov v obliki naslova za esej. Tudi če se devetdesetim odstotkom maturantov naslov ni zdel slab ali se jim je zdel celo dober, so pomisleki usmerjeni v preostali del generacije, med katerimi so glede na statistiko tudi takšni, ki so v času pisanja eseja lahko razmišljali o samomoru. Na takšne posameznike bi lahko omenjen naslov imel precej neugoden učinek, saj je v njem ponujena možnost rešitve, ki jo pravzaprav poskušamo preprečevati. To seveda ne pomeni, da bi se tej temi morali povsem izogibati. Vzemimo za primer Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja. Po omenjenem romanu je poimenovan negativni učinek na stopnjo samomorov v populaciji (Wertherjev učinek), saj je po izidu tega romana v Evropi prišlo do porasta samomorov z isto metodo, ob žrtvah pa so našli kopije knjig. Kljub temu to ne pomeni, da ne gre za kvalitetno delo ali da ga ne bi smeli brati (čeprav obstajajo tudi primeri takšnih besedil), temveč zgolj in samo za to, da bi interpretacijo in razpravo morali usmerjati v iskanje drugačnih načinov reševanja težav, temo odpreti ob primernem času in dovolj intimnem okolju. Namreč, če pri večini umetniških del (naj si bodo to knjige, filmi, gledališke igre) stremimo k raznolikim interpretacijam, jih seveda lahko iščemo tudi pri delih, ki obravnavajo samomor. A končni cilj takšnega razpravljanja bi, zato ker so med nami tudi ogroženi posamezniki, moral biti usmerjen v iskanje drugačnih rešitev od samomora. Povedano drugače, razpravljanje o samomoru s širšimi množicami bi moralo vedno biti ciljno usmerjeno v njegovo preprečevanje in odpiranje drugačnih rešitev. Na maturitetnem eseju to zaradi postopka samega (vsak piše sam in na koncu tudi ostane sam s svojim mnenjem) seveda ni mogoče. In zaradi tega (ne ne zaradi morebitnega dvoma v zrelost maturantov) menimo, da naslov kot takšen ni primeren. Prepričani smo, da bi se dalo esejske sposobnosti maturantov, konec koncev tudi njihovo mnenje o samomoru, ravno tako dobro preveriti s kakšnim drugačnim naslovom, ki bi nosil večji preventivni potencial.

V imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Saška Roškar, Nacionalna predstavnica pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora

Oglasili pa so se tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pojasnili so:
Matura je zrelostni izpit, s katerim dijakinje in dijaki pokažejo ne le nivo svojega znanja in sposobnosti, temveč tudi način razmišljanja. Matura je precej več kot le preizkus znanja; je preizkus vztrajnosti, odločenosti, življenjske zrelosti in zaupanja vase ter zato pomemben mejnik za prihodnost mladih.

V javnosti se je ob začetku letošnje splošne mature razplamtela polemika glede (ne)primernosti naslova maturitetnega eseja "Samomor kot izhod iz kolesja sistema".

Maturitetne naloge so v pristojnosti Državne komisije za splošno maturo oziroma državnih predmetnih komisij. Pripravljajo jih strokovnjaki in strokovnjakinje na posameznem predmetnem področju. Od njih se pri pripravi maturitetnih nalog pričakuje strokoven in družbeno odgovoren razmislek.

Ob branju obeh knjig (Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, in Krasni novi svet, avtorja Aldousa Huxleyja), ki sta bili podlagi za letošnji maturitetni esej, so dijaki in dijakinje kritično razmišljali in se pod strokovnim vodstvom o tem tudi veliko pogovarjali.

Doslej zaznani odzivi dijakinj in dijakov ob omenjenih polemikah odražajo njihovo zrelost in kažejo na njihovo premišljenost in preudarnost. Kljub občutljivosti teme so razumeli, da ne gre zgolj za vprašanje samomora, temveč za širše kritično razmišljanje o osebnostnem razvoju nasploh. Prav kritično razmišljanje o vseh delih življenja pa sodi k zrelosti.

Kakšno pa je vaše mnenje? Zapišite ga v komentar!

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

S čim Slovenci obdarujemo najbližje?

Kaj najraje naročamo med božično-novoletnim prazniki? S...

Vrata je odprlo prvo društvo v Sloveniji, ki nudi podporo bolnikom z melanomom

V Sloveniji je začelo delovati prvo Nacionalno društvo ...

Vabljeni na Zeleni sejem – majhen sejem z velikim srcem slovenskih ustvarjalcev

Iščete darila, ki nosijo v sebi dušo, zgodbo in skrb za...

15 let Programa Svit: Za zdravje in prihodnost brez raka debelega črevesa in danke

Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega o...

Varnost na internetu: Če ste negotovi, zaprosite svoje bližnje za pomoč!

Se pri uporabi interneta počutite negotovo? Se sprašuje...

Izšla je decembrska revija Vzajemnost 2024

Ena od novosti sodobne družbe je poklic družabnice ali ...

Božično upanje za Karolino

Mala borka Karolina, ki se bojuje s smrtonosno redko bo...

Kako dobro poznate Miklavža? Kdo je bil? Iz kje prihaja?

Vsako leto nas 6. decembra obišče prvi dobri mož, Mikla...

4 najlepši božični sejmi v Evropi

Številna mesta v Evropi v tem času dobijo drugačno podo...

Portorož in Piran sta si nadela novo praznično preobleko

Turistično združenje Portorož je to soboto ob 16.30 v P...

Kako varno nakupovati na spletu?

Spet je tu november, mesec nakupovalne mrzlice, velikih...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.