Miklavž, znan tudi kot sveti Miklavž in Sveti Nikolaj, je bil zgodovinska oseba, škof iz Myre (današnji Demre v Turčiji), ki je živel v 4. stoletju. Miklavž je postal znan, zaradi svoje pomoči otrokom, revnim in zaradi svoje skromnosti ter predvsem zaradi legend o tem, kako je pomagal tistim v stiski.
Zgodovina, legende in povezava z Božičkom
Iz zgodovine je o življenju svetega Miklavža znanega zelo malo. Tudi leto njegove smrti ni povsem jasno, čeprav tako katoliška kot vzhodna pravoslavna cerkev že več kot 1.000 let praznujeta njegov dan 6. decembra. Miklavž je tako še danes osrednji lik številnih ljudskih legend.
Zgodovinska pričevanja mu pripisujejo velike čudeže. Pomagal naj bi preprečiti silovite nevihte in obvarovati mornarje na plovbi, ustvaril naj bi denar za očeta, ki bil sicer prisiljen prodati svoje hčere v suženjstvo, ter celo obudil tri dečke, ki jih naj bi ubil neusmiljeni mesar. Sveti Miklavž sicer še danes ponekod velja za zaščitnika mornarjev, otrok, volkov, zastavljalnic itn... Bil pa naj bi tudi navdih za podobo Božička, kot ga poznamo danes.
Priljubljenost Miklavža po Evropi
Miklavževa priljubljenost je med srednjim vekom hitro naraščala in se razširila po celi Evropi. Njegovo okostje naj bi bilo po njegovi smrti razdeljeno po cerkvah v Italiji, kjer so jih častili kot relikvije.
Sveti Miklavž je kmalu postal priljubljen tudi v severni Evropi, kjer so se njegove zgodbe in legende o njem prepletle s t.i. „teutonskimi“ ljudskimi pripovedmi o vilah in škratih.
Na Nizozemskem je Miklavž ali Sveti Nikolaj prevzel nizozemsko prijazno obliko imena "Sinterklaas", kjer je bil upodobljen kot visok mož z belo brado v rdečih duhovniških oblačilih. Vsako leto 6. decembra je priplul na čolnu, da bi otrokom razdelil darila.
Miklavž in Amerika
Zgodbo o nizozemskem Miklavžu ali o Sinterklaasu se je razširila tudi v Ameriko, v dolino reke Hudson so jo najverjetneje prinesli priseljenci iz Nizozemske.
Domneve o tem prihajajo iz satiričnega dela Washington Irvinga "Zgodovina Novega Jorka" iz leta 1809, v katerem je svetega Miklavža prikazal kot debelušnega Nizozemca, ki je po nebu letel v vozičku in skozi dimnike spuščal darila.
Leta 1823 naj bi še en američan, Newyorčan, Clement Clarke Moore, napisal pesem "Obisk svetega Miklavža", v kateri je voziček zamenjal za sani, ki jih vleče "osem majhnih jelenov".
Med ameriško državljansko vojno naj bi karikaturist Thomas Nast začel objavljati prve priljubljene podobe debelušnega in veselo nasmejanega svetega Miklavža. Leta 1879 je Nast prvič tako izjavil, da sveti Miklavž ne živi v Turčiji, Španiji ali na Nizozemskem, ampak na Severnem polu, kjer naj bi imel svojo delavnico in svojo skupino jelenov.
Zgodb in legend je veliko. Sveti Miklavž je skozi stoletja prešel dolg razvojni proces, ki je na koncu vodil v nastanek sodobne podobe, ki jo poznamo danes. Od svojih korenin v krščanski tradiciji, kot ljubeč in velikodušen zaščitnik otrok, mornarjev in revnih, je Miklavž s časom postal simbol prazničnega obdarovanja in veselja, ki ga danes spremlja predvsem praznična tradicija.
Kljub temu da so se skozi zgodovino mnoge legende o svetem Miklavžu spreminjale, njegov duh in poslanstvo še vedno živita v številnih običajih, kot so obdarovanje otrok na Miklavžev večer, pomoč potrebnim in praznovanje v družinskem krogu.
VIR: https://www.history.com/news/who-was-st-nicholas