Evropa je nedvomno najbolj digitalizirana celina, saj internet uporablja kar 98% njenega prebivalstva in starejši niso izvzeti. Vprašanje pa vendarle ostaja, kaj s številnimi možnostmi, ki jih digitalizacija ponuja, starejši v po poklicnem obdobju v resnici počno. Ko so si naši študenti in študentke nalagali aplikacijo Actionbound se je izkazalo, da so, iščoč podatke, ki jih potrebujejo, kljub temu, da redno uporabljajo Google ali Mozillo Fire Fox, dokaj nespretni, ko je treba naložiti novo aplikacijo, jo razumeti in jo pričeti uporabljati. Stanje lahko primerjamo z učenjem in rabo jezikov.
Računalniške tako kot jezikovne spretnosti, rjavijo, če jih ne uporabljamo
Če posameznih spretnosti ne uporabljamo redno, če ne govorimo, če ne beremo, če ne poslušamo posnetkov, če ne pišemo različno zahtevnih besedil, te spretnosti «rjavijo». Še več, spoprijazniti se moramo z nenehnim učenjem in nenehnim pomanjkanjem jezikovnega znanja in spretnosti. Jezik zmeraj znamo le več ali manj. Če ga uporabljamo, seveda! Nenehno moramo razvijati in vzdrževati pridobljene spretnosti, grešiti napake, pomniti rešitve! Podobno je z računalniškimi spretnostmi, kjer se, vrhu vsega, srečujemo z jezikom, ki ga ni moč razumeti takoj… tako da potrebujemo nekakšen glosar zmeraj novih pojmov. CPU, obogatena resničnost, denimo, kaj je to? Stopnje v programu Actionbound, kaj pomenijo?
Ustvarjati vsebine sprehajalnih poti, učiti se uporabljati Actionbound….
Več težav je bilo z digitalnim oblikovanjem sprehajalnih poti, podatkov in nalog. To delo so odlično opravili naši starejši študenti s pomočjo mentorjev. In tako so nastale interkativne digitalizirane sprehajalne poti.
Dokler smo se seznanjali s programom Actionbound, se v skupinah dogovarjali in nazadnje izbrali teme naših sprehajalnih poti, dokler smo zbirali pripovedi, opise izbranih postajnih točk na poti na papirju ni bilo prevelikih težav. Nastal je denimo program v angleškem jeziku Staro mesto, ki ga imamo radi. Postajne točke smo opisali, dodali smo posnetek pesmi Dekle iz Zlate Ladjice, se podali od hišne številke do hišne številke na Starem trgu in spoznavali, kaj se je tam delalo, kako se je živelo. Fotografirali smo podobe stavb, ki nosijo to in ono hišno številko in izvedeli, kako se je na Bregu nekoč pekel tja prinešeni hruh, kdo vse je kupoval v komisijski trgovini na Starem trgu, ali kdo je izdeloval lake za nohte v stavbi čez cesto, kje so bili mizarji, ki so pomagali otrokom do boljših ocen pri tehničnem pouku, kje so se se zbirali umetniki, kdo je bil Gris in kaj je bilo v njegovi slaščičarni najbolj slastno. Iz programa je moč razbrati tudi pozabljene značilnosti socialističnih časov….
Program Med kulturo in prijatelji je v slovenskem jeziku in je namenjen poglobljenemu študiju arhitekture in življenja v centru mesta.
Ilirska Bistrica je mesto na vodi
Program Tječe, tječe bistra voda so pripravili študenti UTŽO Ilirska Bistrica. Če se boste odpravili na izlet tja, v to mesto na vodi, ki je poznalo številne nadvlade, se boste iz programa učili marsičesa, tudi o slapu Sušcu ali Kindlerjevem botaničnem parku.
Kako se podati po interkativnih digitaliziranih sprehajalnih poteh
Na svoj pametni telefon naložite aplikacijo Actionbound, ( IOS ali android ali apk), odprite jo nato pa na desni strani zgoraj skenirajte eno od kod, ki jih prilagamo. Lahko se boste sprehodili po programih, lahko boste odgovarjali na vprašanja, preizkusili svoje znanje in spomin. Kje so prvič zapeli italijansko opero v Ljubljani, v stavbi opere, ali morda kar na prostem? Kaj predstavlja kip na Nebotičniku? Kdo je obiskal Maximarket ob otvoritvi? Česa si je obiskovalec zaželel?
Na koncu bomo veseli tudi vaše ocene naših interkativnih programov.
Če pa potrebujete pomoč in vas zanima ta projekt, pojdite še na spletno stran in si oglejte „Outcomes“ in slovenske različice rezultatov projekta.
Dušana Findeisen