Hvalnica in prošnja dr. Francetu Prešernu

Naš zvesti bralec Anton Dimc nam je poslal svoje kulturno razmišljanje.
France Prešeren
France Prešeren
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Ko srce nima več moči,
da po žilah poganjalo bi kri,
in, ko roka ne zmore več pisati besed,
da nastal spet novi bi sonet,
nepopisan list na mizi obleži,
na njem zaznati več besednih ni sledi.
Poezija Tvoja pa ni umrla,
zmerom bolj se nam v zavest je vdrla,
iz njih nam veje pogum in opomin,
da se moramo zavedat svojih korenin.

Korenin pa noben pravice nima nam zatreti,
zato naš rod mora sam skrbeti,
a Tebi, Tebi naj le reče Hvala,
za vse, kar je Tvoja misel Slovencem dala.

Toliko lepih verzov si nam dal,
z besedo domačo si jih koval,
jezik iz domače hiše,
si ponesel v svet in še više,
se beseda mamina ni izgubila,
v delih tvojih ne bo minljiva -
dota vsem Slovencem neprecenljiva.

Mnogo poetov slovenska mati je rodila,
ki jim mar bila ljubezen je in domovina,
in jezik domač nikoli ni bil spotika,
v rimah spravljena njih največja je odlika.

Le največji mojstri zmorejo pisat tako poezijo,
mogoče prav zato,
ker v srcu preveč trpijo,
ko iščejo si v megli dneva ljub obraz,
da pozabili bi, kako preklemano je mraz,
da ni topline teh noči,
ostajaš sam – ker one ni.

Saj razumem te France,
od kod tak lepe pesmice,
kdor ljubezen v srcu nosi,
ta Boga za pomoč ne prosi,
le zarosi se kdaj oko,
ko zaboli srce te premočno.

A vendar - zdaj, ko tvoja duša je nad nami,
mogoče čisto blizu Božji rami,
še ti prosi zdaj Boga,
Da bo milostljiv do našga naroda,
in naj nalaga nam več pokore,
marsikdo od nas tega več ne zmore,
in greh ter neumnost vladarjev naj ne bo vodilo,
da Slovencev ne bi pogubilo,
saj dežela je prelepa,
takih krajev in ljudi
na Zemlji ne najdeš zlepa.

Veš, še zmeraj beseda naša se zanemarja,
beseda tuja jo pokvarja.
Se sliši vedno več okoli nas,
o, jes, okej in tako naprej,
je že prav, da narod se izobražuje,
in drug jezik obvladuje,
ko gre iz državen tja na tuje,
a doma, doma,
naj govori se pa tako,
na katerem koncu dežele naše se rodil je kdo.
Saj vem, da tega nikomur ne morem vsiljevati,
Naj se le zaveda, čigava je njegova mati.

In ko sto vprašanj se ti odpre,
kaj dogaja se zdaj z deželo našo,
je kultura in pa Bog šla v pozabo,
da jezika domačga več govort ne znajo.

Bolj beseda naša je čislana tam čez mejo,
tam dober vejo, kaj se grejo,
tam Slovenci hočejo ostati,
besedo materino ohranjevati..
Le mačehovska za njih je domovina,
jo bolj malo tam čez mejo briga.

Dela Tvoja pa ne bodo šla v pozabo,
dokler migal bom in bom še za rabo,
se bom trudil, kar se da,
da pesem Tvoja ne bo pozabljena,
čeprav poet z besedo tisto pravo,
bolj v napotje je kot za spravo.
Pa še takrat gor plača,
kadar reže kulturna se pogača.

Včasih zmolim en Očenaš al dva,
in v molitvi prosim zdaj Boga,
da Slovencem naj modrosti zadosti da,
in ohrani nam ljudi in deželo lepo,
da ne gre k hudiču vse prekleto.

Ko koncu se vsakemu zgodi,
da telo v zemlji mu trohni,
in ko duša pojde v pekel al nebesa,
gledat druge duše brez telesa,
naj uresničijo preroške tvoje se besede,
da za vedno združile bi sosede.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Morda te zanima tudi:

Društvo Srebrna nit poziva k ustanovitvi samostojnega Varuha pravic starejših

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost opozarja...

Martinovanje v Ljubljani. Vabljeni na že 21. Ljubljansko vinsko pot

Ob času, ko mošt dozori v vino, bo naše glavno mesto po...

Z dobrodelnim koncertom Viljem Julijan zbrali 65.000€ za male borce

Sobotni veliki dobrodelni koncert Viljem Julijan v Cank...

Univerza za tretje življenjsko obdobje odpira vrata novim študentom

Pridružite se učeči se skupnosti starejših študentov na...

Metka Klevišar: TUDI STARE ŽELIJO BITI LEPE

Mnogi stari so prepričani, da zdaj, ko so stari res ne ...

Portorož 1905: Kulturno-gastronomski sprehod skozi zgodovino Portoroža

14. septembra bodo v Portorožu obudili zgodovinski utri...

Prihaja največji festival za starejše v Evropi! Festival za 3. življenjsko obdobje

Obiščite največji dogodek za starejše v Evropi že 23. F...

Ob 40.letnici usmrtitve 10 žensk v Iranu: O položaju žensk doma in po svetu

Our story is one je globalna kampanja Bahajske mednarod...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.