Na Facebooku smo zasledili tale navdihujoč zapis naše ambasadorke Zvezdane Mlakar, ki ga z veseljem delimo z vami, saj nas je ganila s svojo iskrenostjo, zasluženo kritiko države in družbe ter motivacijo za bolj spoštovano in cenjeno starost, ki nas čaka prav vse.
Hvala Zvezdana za tale pomemben zapis!
Že dolgo mi to leži na duši!
Vsake toliko se kakšna politična opcija pohvali, kako skrbi za penzioniste. Da bodo dobili kakšen procent višjo pokojnino, da se bodo lahko zastonj vozili z vlakom ali avtobusi …
Res smo “auzglajzali” oziroma skrenili s tirnic, povsem iztirili!
Človek, ki je celo življenje pošteno in vestno delal, ne potrebuje nobenih popustov, nobenih stigem, da je ubog in da mu je treba nekaj POKLONITI! Zaslužil si je namreč pokojnino, s katero lahko vsaj dostojno živi in preživi.
Deloven človek je celo svoje delovno življenje vsak mesec od svoje plače nalagal v sklad, ki ga upravlja država, da bo na jesen življenja lahko od tega živel. Dostojno živel. Tako dostojno, da ne bo potreboval posebnih popustov, ki jih - kako pokvarjeno! - deli država!
Pokojninski sklad je naš, tja namreč nalagamo velik del svoje plače, da nam ne bo treba skrbeti za jesen našega življenja. Država pa ga samo upravlja. Upravlja ga slabo in je torej več kot očitno slab gospodar, saj veliko upokojencev živi na pragu revščine.
Upokojencu zato nihče ničesar ne POKLANJA! Mi, ki danes delamo, samo vlagamo v krog pretoka, ki ga bomo nekoč sami deležni. Še včeraj, pred leti je od svoje plače vlagala tudi moja mama za njeno mamo. Tako kot jaz danes to počnem za svojo mamo, jutri pa bo moj sin to delal zame, za nas.
Moja mama, ki je celo življenje garala kot konj, danes od pokojnine komaj živi!
Starost je sveta. Zato jo moramo spoštovati kot vse, kar je vredno in lepo. Starost so naše korenine in znanje, ki ga potrebujemo, da lahko gremo naprej. Zato si starost zasluži, da ji rečemo hvala, in da poskrbimo, da ni potisnjena na rob življenja.
Država je slab gospodar in edina naloga politikov je, da poskrbi, da najde strokovnjake, ki bodo njeno delovanje izboljšali v korist vseh nas - njenih državljanov. Če tega ne znajo, naj odstopijo ali pa nam naj rečejo, da ne znajo gospodariti z našimi prihranki. Naj nam povedo, da naj vlagamo po svoji presoji in za svojo starost poskrbimo sami!
Najhuje od vsega pa so oprani možgani penzionistov, ki so se podredili kot hlapci. Ki se kot hlapci zahvaljujejo za zastonj vožnje po avtobusih in za vse drobtinice, ki jim jih nameni kakšna stranka v obliki skrbi za njih. Vse naše politične stranke se ob tem občutljivem vprašanju sprenevedajo!
Razumeti je treba, da smo se zaenkrat dogovorili, da živimo v socialni državi, kjer danes aktiven državljan skrbi za svojo prihodnost tako, da daje vsak mesec v pokojninski sklad, zdravstveno blagajno, za šolstvo, kulturo … In zaradi tega tisti, ki ta trenutek črpa iz tega bazena, nič manj vreden od aktivnega državljana in mu zato država PRAV NIČ NE DARUJE. On je namreč že vlagal, zdaj pa smo na vrsti mi, delovno aktivni!
Mama mi je rekla, da je korona mogoče dobra, ker itak napada stare, ki so nam odveč. Stisnilo me je pri srcu in še vedno me stiska, ko vidim, kako se stari veselijo raznih dodatkov, ki znašajo po pet evrov(!). Kako večina tiho “stiska” iz svojih penzij dobesedno nemogoče. Stiska me, ko vidim, kako se današnje generacije predajajo, ko govorijo, da oni itak ne bodo imeli več penzij. Stiska me, ko vidim, da se aktivni - tisti, ki delamo - zmrdujemo, češ kaj pa hočejo ti penzionisti.
Hočejo samo tisto, kar so vložili! Prenizki prispevki niso njihova stvar, temveč so stvar gospodarjenja naše skupne blagajne!
Ko sem vse to napisala na nekem Facebook portalu, so me nekateri začeli poučevati, da sem jaz bogata in kaj vendar pisarim, saj še nisem “tam”, kjer bom hvaležna, da se lahko vozim zastonj.
Sveta preproščina, če to ni popolno pomanjkanje razumevanja! Pa tudi sočutja in osnovnega dostojanstva ter samoljubezni!
Če se medved in veverica znata pripraviti na ZIMO, pa se bomo ja znali na naše zime pripraviti tudi ljudje. Država naj najde strokovnjake, ki bodo znali delati z našim denarjem. Osnove jih lahko nauči tudi moja mama, ki zna delati čudeže iz svoje penzije.
Sem z vami, dragi moji upokojenci, babice in dedki, vsi odrinjeni! Jaz sem vam hvaležna in vesela, DA STE! Bodite ponosni na svoje minulo delo, saj ste delali in vlagali, zato si zaslužite vso spoštovanje in vam ni treba stati v drugorazrednih vrstah!
Že, če bomo to, kar sem napisala, samo ozavestili, bo dobro. Kajti prav vsi bomo slej ko prej doživeli svojo jesen.
Zato preverite svoje predsodke glede staranja. Kolikokrat še sama rečem, da bom delala dokler bom lahko, da le ne bom živela od miloščine. Le od kje imam v sebi tudi jaz občutek, da mi bo treba enkrat dajati miloščino? Ali pa, da je starost grda?
Zvezdana Mlakar na Facebooku