Predstavlja pokrajinske zveze društev upokojencev, predsednike od ustanovitve do danes, statistične podatke o dejavnosti upokojencev v društvih (pevski zbori, likovniki, športniki …).
Sprehod skozi minulo obdobje potrjuje nujnost društvene organiziranosti upokojencev kot nevladne organizacije, ki presega politične interese od volitev do volitev, saj svojim članom zagotavlja nenehno skrb za ustvarjanje razmer za aktivno staranje ob socialni in zdravstveni varnosti ter medgeneracijski solidarnosti.
Ustanovni občni zbor upokojencev Ljudske republike Slovenije je bil 15. decembra 1946 v Ljubljani z namenom skrbeti in boriti se za pravice upokojencev, delovati na socialnem in zdravstvenem področju. Udeležilo se ga je več kot 1000 članov. Aprila leta 1947 je že izšla prva društvena publikacija Upokojenec.
Danes je zveza prepoznavna, ugledna doma in v svetu. Postala je najštevilčnejša nevladna organizacija, ki je v 70 letih svojega obstoja znala opozoriti na starajočo se populacijo, njene tegobe, stiske, osamljenost, izoliranost, bolezni in pravice. Njen glas ves čas vstopa skozi vrata parlamenta, vlade, ministrstev, v zdravstvene in socialne ustanove, domove upokojencev, zavarovalnice in sklade, njeni člani aktivno sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje in dokumentov, ki vplivajo na življenje upokojencev. Zveza je znala vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje in medsebojno pomoč s prostovoljci – upokojenci. Nemogoče jo je prezreti in ne slišati, čeprav seveda še vedno premalo in z vse prepočasnimi ukrepi na področju zagotavljanja materialne, socialne in zdravstvene varnosti, aktivnega staranja, ustanavljanja dnevnih centrov in ne nazadnje z vključevanjem izkušenj starejše generacije pri razreševanju družbenih problemov sodobnega časa.
Konec leta 2015 je bilo v Zvezi društev upokojencev Slovenije 509 društev upokojencev z 206.041 člani, ki se združujejo v 13 pokrajinskih zvez ter 24 klubov in aktivov. Najvišji organ zveze je Zbor članov, Upravni odbor je izvršilni organ, zveza ima še Strokovni svet in devet komisij za različna področja aktivnosti: zdravstvo, socialo, kulturo, tehnično kulturo, šport, izobraževanje, izletništvo, informatiko in bivanjski standard.
Od leta 2004, ko je ZDUS od Slovenske filantropije prevzel program Starejši za starejše, do konca leta 2015, je 28.209 prostovoljk in prostovoljcev iz 295 društev upokojencev opravilo več kot sedem milijonov prostovoljskih ur in obiskalo 173.382 upokojenk in upokojencev, kar je 65,5 odstotka starostnikov nad 69 let v Sloveniji.
Zveza društev upokojencev Slovenije je bila od leta 2007 uspešna na številnih razpisih, za izvedbo 34 programov in projektov pa je prejela 1,625.571 eur na državni ter 2,329.645 eur na pokrajinski in društveni ravni. Na začetku so bili to predvsem programi in projekti s področja vseživljenjskega učenja (program Grundtvig), kasneje s področja boja proti nasilju nad starejšimi, medgeneracijskega sodelovanja, izboljšanja bivalnih pogojev in uporabe novih tehnologij za samostojno in varno bivanje starejših, neformalne oskrbe itd. Ti programi in projekti so bili sofinancirani iz programov Evropskega regionalnega razvojnega sklada – Srednja Evropa in IPA, programov AAL, Daphne in drugih evropskih programov. ZDUS je sodeloval v tistih programih in projektih, za katere je ocenil, da bodo res doprinesli k izboljšanju življenja starejših, da bodo v aktivnosti vključeni naši člani ter da bodo učinki in projektni izdelki dostopni čim širšemu krogu starejših po Sloveniji.
Pri zvezi od leta 1962 deluje Sklad vzajemne samopomoči, ki posluje kot neprofitna dejavnost, ustanovljena z namenom, da se ob smrti izplača posmrtnina.
Zveza je članica Evropske federacije starejših ljudi EURAG, ki povezuje 140 nevladnih organizacij iz 25 držav Evrope, Amerike in Azije, pa HelpAge International in EUROCARERS ter Evropskega združenja Delo za negovalce. Povezuje se s sorodnimi društvi na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Italiji, Romuniji, Poljski, Bolgariji in na območju nekdanje Jugoslavije.
Leta 1999 je dobila status društva v javnem interesu in leta 2001 status humanitarne organizacije.
Zveza je lastnica Hotela Delfin v Izoli in počitniškega doma v Rogaški Slatini, kjer lahko člani letujejo po ugodnih cenah.
Leta 2001 sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zveza društev upokojencev Slovenije ustanovila Zavod za založniško dejavnost Vzajemnost, ki izdaja revijo Vzajemnost. Danes skrbi za obveščanje članstva še interni časopis ZDUS Plus.
Leta 2001 je bil prvi Festival za tretje življenjsko. Festival je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi. Je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na festivalu lahko vsakdo najde zase zanimive vsebine in načine, da izrazi svoje mnenje, najde nove poti k izboljšanju življenja starejše generacije in tudi druge usmeri na to pot.
Zbornik je izšel v nakladi 3000 izvodov in ima povzetek vsebine v angleščini.